Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 34 glasov Ocenite to novico!
tromostovje, plečnik, ljubljana, center
Ena najprepoznavnejših Plečnikovih stvaritev je Tromostovje, ki je postalo sinonim za središče mesta Ljubljana. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Plečnikova hiša ob okroglem jubileju vabi na brezplačen obisk. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić
Jože Plečnik
Veliki arhitekt je dal prestolnici poseben pečat, osrednje turistične znamenitosti so v večini njegovo delo. Foto: MGML
Narodna in univerzitetna knjižnica, prostor duhovne kulture po načrtih Jožeta Plečnika. Foto: BoBo
Križanke so gotovo najprijetnejše ljubljansko koncertno prizorišče. Foto: MMC RTV SLO/K. K.

60 let od smrti Jožeta Plečnika, ikone mesta Ljubljane

Arhitekt, ki je dal prestolnici poseben pečat
7. januar 2017 ob 14:19,
zadnji poseg: 7. januar 2017 ob 21:35
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Na današnji dan mineva 60 let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano.

V Plečnikovi hiši v Trnovem so ob tej priložnosti brezplačno odprli vrata za obiskovalce, v ljubljanski stolnici pa je mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Maši bo pred ljubljansko stolnico sledila Plečnikova čajanka, ki jo pripravlja kulturno-etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja. Na njej bo mogoče poskusiti Plečnikov čaj, pripravljen iz mešanice zdravilnih zelišč, iz katerih je čaj arhitektu več kot četrt stoletja pripravljala njegova gospodinja, Šentjernejčanka Urška. Plečnikovo čajanko šentjernejsko društvo načrtuje tudi 23. januarja, ko bomo počastili 145. obletnico arhitektovega rojstva.

Najstarejši Plečnikov študent ima 95 let
V Plečnikovi hiši bodo na dan odprtih vrat potekala vodstva po hiši, poleg tega bodo predvajali film Odtisi/Impressions Martina Emeršiča, v katerem se mojstra spominja najstarejši živeči Plečnikov študent, 95-letni Tone Mlakar. V četrtek, 12. januarja, pa bodo tam predstavili knjigo Simboli v Plečnikovi arhitekturi avtorja Andreja Hrauskyja, ki prinaša nove poglede na razumevanje mojstrove arhitekture in njene sporočilnosti.

Sicer pa Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) v Plečnikovi hiši, ki jo upravljajo, načrtujejo štiri razstave, posvečene Plečniku. Prvo z naslovom Plečnik in Brioni bodo odprli 20. januarja. Na njej bodo predstavljeni javnosti do zdaj neznani izvirni načrti paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov.

Kot je pred časom povedal direktor MGML-ja Blaž Peršin, bodo letos začeli tudi priprave na počastitev 150. obletnice arhitektovega rojstva, ki bo čez pet let. Poleg tega želijo arhitekta vzpostaviti kot ikono mesta Ljubljane, saj je prav Plečnik Ljubljani dal tisti poseben pečat, po katerem se loči od drugih mest.

Razen dogajanja v arhitektovi hiši v Trnovem bo Plečnikovo leto zaznamovala še vrsta razstav in drugih dogodkov po Ljubljani. Med drugim bo poleti na Ljubljanskem gradu na ogled razstava Plečnik nad mestom, ki bo predstavila neuresničene arhitektove vizije za grajski grič.

Cilj: Unescov seznam
Že od leta 2011 pa Slovenija in Češka sodelujeta pri pripravi projekta nominacije Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Serijska transnacionalna nominacija Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi vključuje cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove reke Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Vrt vseh svetih na pokopališču Žale in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, v Pragi pa cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih. Oddajo dosjeja nominacije državi načrtujeta v letu 2018.

Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani je z NUK-om ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Umrl je na svojem domu v Trnovem. Petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država počastila s Plečnikovim letom.

VIDEO
Plečnikova dediščina 60 let po smrti
VIDEO
60 let od smrti Plečnika
A. K.
Prijavi napako
Komentarji
penzl
# 07.01.2017 ob 15:23
Je pa škoda, da njegov stadion še vedno propada iz takšnih in drugačnih razlogov...
Vongobongo
# 07.01.2017 ob 14:56
Plecnikova hisa je vredna ogleda, priporocam ;)
krosnjar
# 07.01.2017 ob 15:38
Pred leti sem bil v Pragi in od vodnikov tujih skupin večkrat slišal izreči besedo Plečnik. Neprecenljivo. No, pri nas imamo raje Ravnikarja. Tako kot smo imeli raje Cerarja, Štukelj pa ni obstajal.
Mi smo vedno izvirni in posebni. . .
viljam_s
# 07.01.2017 ob 15:50
Brehme in juk
Seveda ko pa so v socializmu učili, da se je življenje in svet začel komaj v letu 1941. Seveda je bil Plečnik s svojo meščansko arhitekturo trn v peti komunistom in socialistom. O majhnosti in neumnosti socializma pa nenazadnje priča tudi njegova arhitektura. A ljudje in turisti ne prihajajo v Ljubljano zaradi njenih lepot, ki so bile postavljene ravno v obdobjih, ki jih socialisti najbolj zaničujejo. Me zanima kdo hodi v Ljubljano si ogledovati Šiško ali Štepanca ali Fužine? Ampak hej Slovenec bo še naprej slavil obdobje, ki je pomenilo največjo stagnacijo v moderni zgodovini Slovenstva in črtil ali zanikal vse dosežke pred in po tem obdobju - temu se reče ideologija - in tega je v Sloveniji še vedno mnogo mnogo preveč.
brehme
# 07.01.2017 ob 15:23
V socializmu , ga v OŠ nismo niti omenili. Pa je vse kar je vrednega v LJ od Plečnika ali pa narejeno še v Avstroogrski. Kasneje sem bral o njem, sposoben, delaven, pokončen mož.
Mindmaster
# 07.01.2017 ob 15:00
Vecina ljubljanskih znamenitosti, ki jih tuji turisti prepoznajo (in poslikajo), je Plecnikovih. Iti od Plecnikovih umetnij do povojne arhitekture, ko se je Plecnika zaradi "napacnih" nazorov odstranilo iz obmocja vpliva, je bilo kot zamenjati mercedesa z jugotom.
juk
# 07.01.2017 ob 18:38
Glavni pri projektu obnove Plečnikovega "stadiona" je Nemec, ki je doktoriral iz Plečnika v Munchenu. Ampak fondovci pač več vedo
juk
# 07.01.2017 ob 15:37
Komunisti ga niso marali, še danes onemogočajo obnovo njegovega vadbišča, oziroma danes stadiona
Janez1965
# 07.01.2017 ob 18:24
Mislim da bi Plečnik požegnal prenovo stadiona in ignoriral CI Fondovce.

Tudi v berlinu je Olimpijski stadion prenovljen, a je ohranil bistvo.
juk
# 07.01.2017 ob 17:07
Plečnika tujina cenu neprimerno bolj kot mi. Samo zato ker so ga komunisti izbrisali iz šolskega sistema, kot še koga drugega
lopard
# 07.01.2017 ob 16:29
Ne glede na različna mnenja - za večino domačih in tujih strokovnjakov in drugih je Plečnik še vedno kultna osebnost. Zato pa me je toliko bolj sram, kakšen odnos imata Ljubljana in država do stadiona za Bežigradom - Plečnikovega stadiona. Gre za največjo slovensko sramoto. In nobene Žale, NUK, tržnica ... se ne more odkupiti za to, kar delata Ljubljana in država s tem stadionom. Sramota.
ap
# 07.01.2017 ob 16:12
Nespamet je Jankovića vodila pri postavljanju mesarske brvi prek Ljubljanice na glavni živilski tržnici. Imel je priliko, da dokonča Plečnikov nedokončani projekt, Saraorčan je pa Ljubljano s tisto brvjo približal svojim rojstnim Saraorcem.
Janković je zamudil, da bi s pomočjo Plečnika sebi postavil pomnik.
sloko
# 07.01.2017 ob 20:14
60 let od smrti Jožeta Plečnika, ikone mesta Ljubljane

Nedvomno se v grobu obrača ob vseh Jankovičevijah.
rooster
# 07.01.2017 ob 18:46
Tako da Plečnikov zaton ni stvar ideologije temveč čisto nekih realnih trendov v arhitekturi, ki jih je, dokler je imel še vso moč na lj fakulteti, pridno zatiral.

no, ta trend se je izkazal v mnogočem za slepo črevo arhitekture in urbanizma

klasicizem je pač klasicizem, a vendarle je Plečnikova LJ preživela test časa
Springbok
# 07.01.2017 ob 18:50
Mene zanima, koliko be smel Plečnik graditi v Ljubljani, če bi v prvi polovici prejšnjega stoletja veljali isti predpisi o spomeniškem varstvu, kot danes. Žale in cerkev v Črnin vasi bi verjetno smel zgraditi, NUK tudi, pri obnovi rimskega zidu pa verjetno ne bi smel dodajati svojih piramid (zaščita kultrne dediščine). Posegi ob bregu Ljubljanice pa bi verjetno naleteli na veliko nasprotovanje. Bi bil zagotovo kaka civilna inicativa proti (zaščitimo pogled na Grad in Stolnico, zaščitimo mokrišča, Natura 2000). Stadion pa bi bil popolni no go zaradi Fondovk.

Da ne bo pomote: to kar je zgradil Plečnik, je meni všeč. Deloval pa je pod mnogo lajšimi formalnimi pogoji.
LukaH
# 07.01.2017 ob 18:21
Google je že pred desetimi leti, leta 2007 naredil 'Virtualni muzej Jožeta Plečnika' ... tako, da se lahko virtualno sprehajamo po njegovi arhitekturi, v bistvu še bolj podrobno ker nekaterih lokacij ni več dostopnih: npr. Plečnikov stadion.
Zogi
# 08.01.2017 ob 10:28
korejecTV: ...po vojni seveda zaradi svojega katoliškega predznaka in sodelovanja z SLS ni bil sprejet odprtih rok..

Pa saj komunisti niso sprejeli niti Rudolfa Maistra niti Leona Štukelja. Maister je prej umrl, Štukelj skupaj s Plečnikom sta bila, ko se je odločalo o njih, v resni življenski nevarnosti. Ti ljudje zaradi svojega doma in družine pač niso pobegnili, pa čeprav je njihovo življenje viselo v rokah naključja!
Pantha Rhei
# 07.01.2017 ob 18:57
Še en genij, ki ga je zatrla zločinska komunistična oblast (ta se je potem tudi izkazala z naravnost zločinskimi posegi v prostor, ki ima določeno kvaliteto predvsem zaradi Plečnika). Večna mu hvala in slava!
frozen pingvin 2
# 07.01.2017 ob 16:15
morda kot zanimivost, ker redko kdo ve...križanke so zadnje plačnikovo delo, sam avditorij pa je po plečnikovi smrti naredil bitenc.
korejecTV
# 07.01.2017 ob 16:14
Haha, pa kakšne to bereš... Eni pa res ne zmorete iz dnevno političnih tem. Plečnik je sam sprojektiral kar lepo število partizanskih spomenikov, med drugim tudi Titov pavilijon na Brijonih in nihče ga ni zanikal, še slavni prof. Ravnikar se je mnogokrat naslanjal na njegovo izročilo in ga redno citiral. Res pa je, da je Plečnik po vojni padel v zaton, ampak ne zaradi politike ali ideologije, temveč predvsem zaradi tega ker ga je enostavno čas povozil. Plečnik je pred vojno umetno držal historicistično smer kot tisto dominato v oblikovanju, medtem ko so v vseh ostalih zahodnih in vzhodnih državah to opustili že po 1. sv. vojni. Tako da Plečnikov zaton ni stvar ideologije temveč čisto nekih realnih trendov v arhitekturi, ki jih je, dokler je imel še vso moč na lj fakulteti, pridno zatiral. Iz mode bi padel v vsakem primeru, ne glede na to ali bi bil sistem demokratičen ali kaj drugega. V vsakem primeru pa bi moral dozoreti čas, da bi ponovno začeli spoštovati njegovo veličino in to se je zgodilo v Sloveniji na začetku 80. let s prihodom postmoderne smeri v globalni arhitekturi in revivalom historicizma - to je v času ko je bila ZKS še trdno na čelu in je SDV še pogosto strašila po gostilnah...
Lupo
# 07.01.2017 ob 21:14
@brehme V socializmu , ga v OŠ nismo niti omenili.

Potrjeno! Prvič sem o njem bral v prvem letniku srednje šole.
crtomirjansa
# 07.01.2017 ob 20:23
Bravo Jože, car. Najjači Ljubljančan ever!
ajvar
# 07.01.2017 ob 16:45
ok mislim da ko bi Plečink videl vse te moderne stadione po svetu, bi sam vzel kladivo svojega porušil, verjemite mi, vsak velik umetnik premore samokritiko
heron
# 08.01.2017 ob 06:59
Plečnika so dolgo zanemarjali, šerifa pa določeni hvalijo na vse pretege že nekaj časa. Po čem bo Ljubljana znana po parih desetletjih? Je Simšičeva vplivala na urbanistiko Ljubljane?
apollo11
# 07.01.2017 ob 23:00
Bil je velikan in vpisal se je v našo zgodovino. Njegovo Ljubljano, Dunaj in Prago lahko občudujemo vsi. Poklon.

Bi pa nekaj pripomnil. Moti me, da se ob takšnem velikanu spet delimo kot po vsaki temi. Dajmo se potrudit, da to presežemo. Približno vemo kakšna je bila zgodovina, da tudi po vojni ni bil ravno miljenik komunuističnega sistema, ampak vseeno. Kakor sem bral tiste čase, eni bolj prismukjeni omejeni komunisti so ga hoteli dislocirat, po drugi strani pa so ga tisti bolj izoobraženi inteligentni komunisti, ki so poznali njegovo delo in pomen zaščitili pred radirko komunistične raje.

Naredil je čudovito Ljubljano, v njej lahko uživamo vsi. Levi, desni, komunisti, verni, neverni....On je to naredil za vse nas, kakorkoli smo si med seboj različni. Dajmo to spoštovat in prenehajmo vsaj v tej temi z komunajzarji, vernimi, udbaši in podobne neumnosti.

Smisel Plečnikove arhitekture je, da je namenjena vsem nam. Poskušajmo to razumeti in dojeti, da s tem da drug drugega zmerjamo z komunajzarjami, krščanarji, da to ne vodi nikamor. Prisluhnimo drug drugemu, mogoče vsak en korak nazaj stopimo, pa se bomo lažje razumeli.

Poklon gospod Plečnik.
orgle
# 07.01.2017 ob 21:27
@ajvar
ok mislim da ko bi Plečink videl vse te moderne stadione po svetu, bi sam vzel kladivo svojega porušil, verjemite mi, vsak velik umetnik premore samokritiko


Plečnikova arhitektura je brezčasna. Plečnik je bil duhovno izredno bogata osebnost. In ta lastnost se na njegovi arhitekturi dobro pozna! V njegovih delih je nekaj, kar te pritegne - Plečnikova duša! Slovenci smo lahko ponosni, da imamo tako velikega arhitekta!
korejecTV
# 07.01.2017 ob 20:38
Mindmaster - misliš kot totalitarna pansrbska kraljeva oblast v tridesetih letih, katere del je bil tudi Plečnik in je v kali zatrl kakršnokoli opozicijo v mestu Ljubljana? Še bogi Šubic je moral na svoj nebotičnik, pri katerem se je zgledoval po NY velikanih, na Plečnikovo komando dodat ornamente in pa klasicistično tortico na vrh. V glavnem nima smisla, želi samo pokazati o kakšni absurdni situaciji govorite in mojstra arhitekta uporabljate za svoje politične spletke... Pa dajte se že dobit vi pa vaš kompanjoni iz levice pa se pejte po gozdovih streljati, nas državljane pa pustite v 21. stoletju.
gardin
# 07.01.2017 ob 16:03
Krosnjar no ja, o Ravnikarju očitno ne veš veliko. Bil je daleč najboljši Plečnikov učenec in dolgo časa njegov prijatelj, dokler se nista razšla zaradi različnih pogledov na arhitekturo. Ravnikar je bil avantgardist v globalnem pomenu, Plečnik pa klasik in tradicionalist. Ravnikarjev čas še pride, ker se tiče njegovega znanja, sposobnosti in intelekta je bil v številnih ozirih boljši od Plečnika. imel je to nesrečo, da ni mogel narediti več, ker ni bil po godu režimu.
BigLjSlo
# 08.01.2017 ob 10:21
Genij 20. stoletja
frozen pingvin 2
# 07.01.2017 ob 23:35
Springbok

težko primerjaš medvojno obdobje z današnjim časom, glede formalnosti, spomeniškega varstva, itd.

v medvojnem obdobju niso ljudje samovoljno malo prezidavali, dozidavali, uničevali, itd itd stvari, kot to počnejo danes. tudi ni se vsak spoznal na vse, niso odločali kako se bo gradilo, kak bo videz, itd. veljala so ustaljena pravila in vsi so se jih držali. zgradilo se je tako, kot je majster znal. itd.

danes pa gradbeništvo goni zgolj in samo kapital. in nekdo ki nekaj inenstira, pač želi imeti popolni nadzor nad vsem + želi čim več profitirati.

spomeniško varstvo pa bi tudi danes imelo posluh za take poteze, kot jih je imel plečnik. morda ne v celoti, ampak v veliki meri pa. on ni delal arhitekture zato, da bo sama sebi namen, da bo nek spomenik njemu, kar počnejo danes arhitekti velikokrat. on je urejal prostor v širšem kontekstu. in to ga dela drugačnega in tako dobrega.
orgle
# 07.01.2017 ob 21:21
ap
Nespamet je Jankovića vodila pri postavljanju mesarske brvi prek Ljubljanice na glavni živilski tržnici. Imel je priliko, da dokonča Plečnikov nedokončani projekt, Saraorčan je pa Ljubljano s tisto brvjo približal svojim rojstnim Saraorcem.
Janković je zamudil, da bi s pomočjo Plečnika sebi postavil pomnik.


V razpisnih pogojih za Mesarski most je bilo navedeno, da v ničemer ne sme spominjati na Plečnika. Plečnik je imel ta most sprojektiran, narisan, vključno z izdelano maketo.

Dušo Ljubljani sta dala Plečnik in Fabiani. Janković pa s pomočjo dvornih arhitektov to dušo uničuje. Pa niso samo dvorni arhitekti, marveč tudi dvorni (rdeči) politiki. Plečnikove Žale so propadale, v mrliške vežice so se naseljevali Cigani in brezdomci. Dvorni politiki so imeli namen Žale uničiti, zravnati z zemljo. K sreči je bilo še nekaj pametnih ljudi, ki so to preprečili.

Moja mama je pred 2. vojno živela v Trnovem in delovala v trnovskem kulturnem društvu. Plečnika je seveda poznala in nekoč mi ga je kot otroku pokazala, ko ga je zagledala z vozečega tramvaja.
orgle
# 07.01.2017 ob 20:58
Naj v zvezi s Plečnikom spomnimo na Slavoja Žižka. Rekel je, da je Tromostovje načrtoval fašistični arhitekt

Članek »The Marx Brother« (Marksov brat), objavljen v ameriški reviji The New Yorker 5. maja 2003 opisuje pogovor Rebecce Mead s filozofom dr. Slavojem Žižkom, ki je v kazalu nakazan s podnaslovom: »Is Slavoj Zizek an academic or a comedian?« (Je Slavoj Žižek akademik ali komedijant?). Žižek novinarki, ki ga je obiskala v Ljubljani (ni znano, na čigave stroške) poleg pripomb o svoji filozofiji in doživetjih posreduje svoje poglede in komentarje, med njimi npr. zavračanje krščanstva in navdušenje za ateizem; izjavo, da je tromostovje načrtoval »fašistični arhitekt v tretjem desetletju prejšnjega stoletja« (kako si upa Plečnika označiti za fašista!); vabilo premiera (dr. Drnovška), naj bi on, dr. Žižek, ideolog liberalne demokratske stranke, postal minister znanosti ali kulture, kar je prezirljivo zavrnil — »sprejel bi edino notranje ministrstvo ali mesto vodje tajne policije«; ali svoj presenetljiv ugodni pogled na sv. Pavla kot »prvega leninista« (zanimivo, zakaj ni raje Lenin »pavelist«); pa mnenje o smučanju (»to je neumnost, ko greš gor in prideš spet dol«), pa izjava, da kot Ljubljančan ni bil še nikdar na ljubljanskem gradu (logično: če bi šel gor, bi potem prišel spet dol, zakaj bi torej hodil gor).

https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.
nsf/clanek/57-37-Odmevi,Predlogi-2

Toliko o človeku, ki je poln samega sebe, ki je nadut in misli, da je edini "filozof" na svetu.
Mindmaster
# 07.01.2017 ob 19:59
korejecTV

Želim le izpostaviti, da bi se pa to lovljenje čarovnic s kmunisti gor in dol lahko že počasi končalo in da tudi ni primerno zamvsako temo. Sploh ko je arhitekt še kar v širokem opusu delal za povojno oblast, od prej omenjenih spomenikov, titovega paviljona pa do katedrale svobode in prvega grba LR Slovenije... dajmo si nalit čistega vina. Tako kot je tudi nekdo prej omenil, da kaj vse bi Edo Ravnikar lahko napravil če bi bil po godu oblasti? Kaj pa je trg Republike s Cankarjevim domom?


To ni nobeno lovljenje carovnic, ampak zgodovinska dejstva. Totalitarna oblast, ki je bila znana po nasilju in mnogoterih oblikah zatiranja clovekovega dostojanstva, pa res ni imela nobenih problemov prisiliti nekoga, da je delal zanjo, ce je se hotel imeti kariero. Ji je pa Plecnik, genialen, kot je bil, vrnil na subtilne nacine, denimo s spomenikom Protiimperialisticni fronti v obliki pisoarja.
korejecTV
# 07.01.2017 ob 18:52
Gotovo je Plečniko pečat Ljubljani neizbrisen in je mnogo primernejši, če że ne boljši kot bi ga na mestu pustili drugi sodobniki.... Iz provincialnega mesta je namreč naredil prestolnico. Tukaj to ni stvar diskusije.

Želim le izpostaviti, da bi se pa to lovljenje čarovnic s kmunisti gor in dol lahko že počasi končalo in da tudi ni primerno zamvsako temo. Sploh ko je arhitekt še kar v širokem opusu delal za povojno oblast, od prej omenjenih spomenikov, titovega paviljona pa do katedrale svobode in prvega grba LR Slovenije... dajmo si nalit čistega vina. Tako kot je tudi nekdo prej omenil, da kaj vse bi Edo Ravnikar lahko napravil če bi bil po godu oblasti? Kaj pa je trg Republike s Cankarjevim domom?
neradodareN
# 07.01.2017 ob 17:48
Plečnik je imel to smolo, da je ustvarjal v trendu historizma. Žal niti takrat ta slog ni bil splošno priznan in nikdar več ne bo. Mogoče kot subkultura, ampak sodobna arhitektura in Plečnik sta dva različna pojma. Je pa v tem "svojem" slogu bil pravi mojster, to pa mu lahko priznamo. To je tako, kot bi vsi začeli načrtovati zgradbe kot zaha hadid ali predmete kot karim rashid.
nino10
# 08.01.2017 ob 01:16
Tudi sam bom vekomaj častil tega gospoda. Nekega večera, konec marca sem se njemu v čast zabrisal v Ljubljanico. Seveda iz njegovega tromostovja. Sicer ne priporočam (razen ko so poleti skoki organizirani), a plavanje med nutrijami me je do sedaj najbolj streznilo.
Bodite lepo in častite gospoda Plečnika!
korejecTV
# 08.01.2017 ob 00:04
stvar katedrale svobode in 20. nadstropne stolpnice je samo ena ... denar, tega ni bilo. kaj misliš, da si ZKS ni želela imeti svoj centralni komite na vrhu najvisje stavbe v Lj? mokre sanje vaakega partijskega aparatčika.

In pa malo si smešen, govoriš o politiki ki je s svojim brutalni povojnim začetkom stala življenja tisočerih ljudi, ki se je vpletala v vse družbene pore in kot si sam dejal tudi očitno (čeprav so zgodovinski fakti drugačni) v izgradnjo stolpnic na TR3.... skratka, bila je totalitarna in vse prisotna, ni spoštovala nobenih pravil ZGOLJ javni arhitekturni natečaj! Tukaj so pa komunajzerji rekli, opa... te meje pa ne prestopimo! Bodi resen...

Dejstvo je samo to, da Plečnik ni bil noben nemškutar, med vojno je podpiral, osvobodilni boj, po vojni seveda zaradi svojega katoliškega predznaka in sodelovanja z SLS ni bil sprejet odprtih rok, ni pa bil nikakršna žrtev in se je njegov opus povsem lepo in normalno zaključil.

In na tej točki se tudi pridružujem pozivu Apolla11!
tsinamuh0
# 07.01.2017 ob 22:21
Doma imam Plečnikovo knjigo, res je pustil pečat v Pragi, na Dunaju, in seveda, kar nam je najbližje, v Ljubljani. Vedno se lahko pohvalimo turistom, upam, da bo tržnica ostala ohranjena.
Vse ok o Plečniku, bil je genij in garač, najbolj moteče je, da je muzej Jožeta Plečnika izbral za vse oglasne plakate fotografijo nasmejanega Plečnika (simpatično s psom) s cigareto - fotografija 3 - in prav te plakate vedno znova lepijo po mestu. Ko ugotovimo, da Mestni muzej Ljubljana prejema direkten denar smrtonosne tobačne industrije za svoj tobačni ''muzej'', je jasno, zakaj so pri Plečniku enako kot pri Otonu Župančiču izbrali kadilske protrete in s tem nagnusno in vsiljivo propagirajo kajenje po celem mestu (nekaj najbolj škodljivega) kot nekaj normalnega.
Ali bi dali portret Plečnika s piksno piva, ali portret Otona Župančiča z injekcijo heroina ali Vitomila Zupana s črtico kokaina? Zagotovo ne bi, čeprav zaradi cigaret umre mnogokrat več ljudi, kot zaradi vsega ostalega skupaj; a zakaj so potem tako hoteno slepi in nevedni, da se cigarete v roki kar spregleda, da to velja za neko ''lepo'' estetiko?? Odgovor veter pozna...
heron
# 08.01.2017 ob 12:30
Kakorkoli obrneš,prideš do zaključka da ga nasrkaš če si Slovenc v Sloveniji,le te verjetno ne bo več čez 10-20 let,če bo šlo tako naprej
korejecTV
# 08.01.2017 ob 12:27
Družine? Potem bolj malo veš o Plečniku...
juk
# 08.01.2017 ob 01:16
Dokler se ne pove resnica se pač bomo delili. In iz komentarjev se vidi da eni poznajo zgolj partijsko resnico, kljub vsem virom danes
korejecTV
# 08.01.2017 ob 00:11
Še za ad acta: Plečnik na Brijonih

http://youtu.be/gKyMCX_wwxk
frozen pingvin 2
# 07.01.2017 ob 23:37
@korejecTV

omenil si katedralo svobode? a jo vidiš kje stati? jaz jo ne. razlog? politika.

omenil si trg republike in ravnikarja. posel je dobil na javnem natečaju. tako da tu politika pač ni mogla veliko naredit. se je pa zato kasneje vtikala v gradnjo. imajo stolnice 20. nadstropij, kot jih je zasnoval? nop. razlog? spet smo pri politiki.
uiophjk
# 07.01.2017 ob 22:26
@Springbook

Po večini nakladaš. Glede Rimskega zidu ti dam prav - takih stvari danes na rimskem zidu ne moreš početi. Če mene vprašaš z dobrim razlogom. To bi veljalo mogoče še za Križanke.

Stadion je bil zgrajen precej pred Fondovimi bloki, pa itak gre tu za čisto navaden spor okoli lastništva zemljišča, ki vsaj v tem delu nima nič s spomeniškim varstvom.

Bregove Ljubljanice je urejal manj radikalno kot ta Kobetova (ali čigava že) skrpucala, ki smo jih dobili v zadnjih letih, pa za njih očitno tudi ni bilo ovir.

Nekaj drugega so pa njegovi neuresničeni načrti, tam bi se pa res na veliko rušilo. Ampak so tudi takrat ostali samo načrti.
Zogi
# 07.01.2017 ob 21:50
Plečnik se je arhitekture naučil na Štajerskem v Gradcu kjer je tudi nekaj njegovih objektov. Je praktično kreator današnje LJ saj je po potresu v letu 1895 sledilo Hribarjevo 15 letno obdobje izgradnje mesta. V petnajstih letih je od leta 1895 do 1910 zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prizidali, 325 pa so prizidali prizidke. Zgradili so nove mostove, spomenike, parke, telefone, kanalizacijo...

Nekatere navedbe o slabem stanju mesta iz priloge dela 50+ Retro ob 120 letnici potresa leta 1895 v LJ kjer je ostalo nepoškodovanih le 30 hiš:

Takratna LJ je bilo zakotno provincialno mesto, mimo katerega je tekla Južna železnica od Dunaja proti Trstu. Še postaja je bila zunaj mesta. LJ je premogla 1373 hiš, med katerimi je imelo le šest štiri nadstropja, druge so bile nižje.. Prešernovega trga ni bilo. LJ je bila urbanisticno zaostala, komunalno zanemarjena in cisto nic bela. Mestna sramotna je bila neurejena kanakizacija, fekalije so se iztekale na zadje stranske ulice v Ljubljanico. Šele pet let pred potresom je LJ koncno dobila vodovod.
Jakob Alešovec je zapisal da prave Gospode v LJ skoraj ni, pa še te so zrastle na kmetiškem gnoju.
Velikonocni potres je sprožil toliko urbanisticnih in drugih sprememb, da LJ po tem letu ni bila vec enaka. Potres je iz nje naredil prestolnico.
hizli tren
# 07.01.2017 ob 21:03
vrhunski arhitekt!!

je pa imel tudi nekaj smešnih idej.
- ljubljanico je hotel pokriti in iz nje narediti cesto
- ljubljanski grad je hotel porušiti in na hribu narediti parlament

-ne vem kdo je naredil načrt za kanal v centru mesta, upam da ni sodeloval on, ker namesto kanala bi lahko imeli reko s sprehajališčem
korejecTV
# 07.01.2017 ob 19:24
Zločinski posegi v prostor?
jales
# 07.01.2017 ob 19:16
Na prvi sliki, spodaj levo, doza prav grdo zgleda....
juk
# 07.01.2017 ob 17:59
Tisto je bilo mišljeno kot vadbišče za kristjane ali nekaj na to foro.
RJSlo
# 07.01.2017 ob 17:32
No ja. Eden mnogih velikih Slovencev!
Kazalo