Morda se sliši tudi malce srhljivo, so pred dnevom arhivarjev zapisali v Arhivskem društvu Slovenije, ampak v arhivu lahko najdemo kak zapis o skoraj vsakem prebivalcu Slovenije. "Pravzaprav smo velika hiša spominov, ki je ob koncu leta 2010 hranila 66.417 tekočih metrov arhivskega gradiva. To je toliko, kot če bi vse te dokumente zložili na cesto od Ljubljane do Jesenic."

Arhivsko društvo Slovenije že od leta 2002 na vsaki dve leti 20. oktobra, ob dnevu slovenskih arhivov, podeljuje Aškerčevo nagrado in Aškerčeva priznanja za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Med prejemniki priznanj so lahko posamezniki, skupine ali ustanove, ki v dveletnem obdobju prispevajo k uveljavljanju arhivske stroke doma in v tujini, Aškerčevo nagrado pa prejme posameznik za izjemne dosežke na področju varovanja in ohranjanja arhivske dediščine, za izvirne rešitve na tem področju in za življenjsko delo na področju arhivske dejavnosti.

Komisija je letos sklenila, da se poleg Aškerčeve nagrade za življenjsko delo zaradi okrnjenih sredstev podeli le eno Aškerčevo priznanje, in sicer mag. Bojanu Cvelfarju za njegov "prispevek k razvoju slovenske arhivistike na področju uveljavljanja svetovnih arhivističnih smernic v slovensko arhivsko prakso".

Aškerčevo nagrado za leto 2012 prejme dr. France Štukl za življenjsko delo na področju zbiranja, varovanja in ohranjanja arhivske dediščine, posredovanja le-te javnosti, strokovnega izobraževanja ter večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije.

Skok naprej v sodobni praksi
Mag. Bojan Cvelfar je bil v letih 2008 do 2012 izredno dejaven na področju zasnove, organizacije in izvedbe Vzajemnega arhivskega informacijskega sistema slovenskih regionalnih arhivov SIRAnet.

S pomočjo informacijske tehnologije so bile izvedene velike spremembe na področju dojemanja in oblikovanja popisov arhivskega gradiva, rezultati njegovih prizadevanj pa so zlasti v zadnjem dveletnem obdobju vidni v poenotenju različnih praks popisovanja arhivskega gradiva v slovenskih arhivih ter v izgradnji in uporabi Vzajemnega arhivskega informacijskega sistema SIRAnet, v katerem je zajetih več kot 0,5 milijona podatkovnih struktur, od katerih je skoraj tretjina dostopna preko spleta.

Življenje, posvečeno arhiviranju
Dr. France Štukl je svojo celotno poklicno pot namenil zbiranju, urejanju in objavljanju arhivskega gradiva. V času službovanja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana je bil 20 let edini arhivist, ki je skrbel za varovanje, ohranjevanje in popularizacijo bogate arhivske dediščine na škofjeloškem področju, nato pa vodja oddelka in pozneje samostojne enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana v Škofji Loki. V tem času je prevzel več kot 500 tm arhivskega gradiva, ga strokovno uredil in oblikoval preko 300 arhivskih fondov. Za večino teh fondov je izdelal arhivske popise in inventarje, od katerih so nekateri še vedno v uporabi. Izpostaviti velja vzpostavitev arhivske službe med ustvarjalci na terenu, v arhivu pa je svoje strokovno znanje ves čas prenašal na mlajše kolege. Postavil je temelje za kasnejše evidentiranje arhivskega gradiva freisinških gospostev na slovenskih tleh, vrsto let je bil član komisije za strokovne izpite in tajnik Arhivskega društva Slovenije. Njegova bibliografija obsega sedem samostojnih knjižnih monografij ter preko 170 drugih bibliografskih enot.