Drugo
(8)
Boris Pahor
Slovenski pisatelj iz Trsta, ki je zadnje leto druge svetovne vojne preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih, je po vojni zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. Foto: MMC RTV SLO
Boris Pahor
Pahor je bil tudi 'zvezda' letošnje predstavitve Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu. Gostje so spregovorili o sprejemu Pahorjevih del v Franciji, Italiji in Nemčiji ter se posvetili vprašanju, kako je mogoče, da je nekdo evropski klasik - kar Pahor je, a se še vedno ni zasidral v širšo zavest. Pogovor je vodil nemški literarni kritik Thomas Poiss. Foto: MMC RTV SLO
Boris Pahor: Nekropola
Ob izdaji že tretjega ponatisa Nekropole v italijanščini je bil slovenski pisatelj povabljen na nacionalno televizijo RAI, kjer je predstavil delo in opozoril na zločine italijanskega fašizma nad Slovenci na Tržaškem in drugod. Foto: www.svetknjige.si
Boris Pahor
V Pahorjevem življenju zavzemata Francija in francoščina posebno mesto, kar je razvidno tudi iz njegovih del, ki med drugim opisujejo njegovo bolečo izkušnjo življenja v tej državi. Med drugo svetovno vojno so ga namreč okupacijske enote izgnale v Francijo, kjer je v prijateljevanju s francoskim pregnancem izpolnil svoje znanje francoskega jezika. Francoščina pa mu je, kot rad poudarja, večkrat rešila življenje. Njegova dela sodijo med najbolj prevajana slovenska literarna dela v Franciji.
VIDEO
Izbrali ste ime leta: Bor...

Dodaj v

Boris Pahor je ime leta po izboru Vala 202

Eden največjih slovenskih še živečih pisateljev
18. december 2008 ob 19:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ime leta, ki ga s celoletnim glasovanjem izbirajo na Valu 202, je postal pisatelj, akademik, Prešernov nagrajenec in vitez legije časti Boris Pahor.

Boris Pahor, ki je avgusta letos praznoval visok jubilej - dopolnil je častitljivih 95 let - velja za enega izmed Evropi najbolj znanih slovenskih pisateljev; v svojih delih obravnava grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, pogosto se dotika tematike slovenske manjšine v Italiji in trpljenja primorskih Slovencev, znan pa je tudi po družbeni in politični zavzetosti. Med njegova najbolj znana dela sodijo zbirka novel Mesto v zalivu in romani Nomadi brez oaze, Spopad s pomladjo ter predvsem Nekropola, ki je bila prevedena v več evropskih jezikov, v Franciji pa so ga septembra lani prav zaradi tega dela odlikovali z redom viteza legije časti.


Naziv ima negativno ali pozitivno konotacijo - letos gre seveda za zadnjo
Ime leta postane oseba, ki je zaznamovala posamezen teden, mesec in navsezadnje leto. "Gre za to, da nekdo pusti neki pečat, z dobro ali slabo konotacijo. Za nekoga je lahko neko dejanje pozitivno, medtem ko je za druge negativno," je za MMC razložil odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular. V finale so se po mesecih, od januarja do decembra po izboru poslušalcev Vala 202, uvrstili: Bojan Šrot, Boris Pahor, Sara Isakovič, Slavko Bobovnik, Matjaž Zupan, Matej Rovšek, Janez Janša, Žiga Kovačič, Gregor Virant, Tone Pavček, Tomaž Razingar in Peter Mankoč. Končnega zmagovalca izberejo po določenem točkovniku sami finalisti; lani je bil to krvodajalec Marjan Pečan.

Kalvarija po taboriščih
Boris Pahor se je rodil v Trstu 26. avgusta 1913, že kot sedemletni otrok pa je 13. julija 1920 videl fašistični požig Narodnega doma, tedaj osrednje ustanove tržaških Slovencev, pozneje je bil priča fašističnemu preganjanju Slovencev, kar ga je med drugo svetovno vojne napeljalo k priključitvi k narodno-osvobodilnemu gibanju. Leta 1944 je bil aretiran in poslan v koncentracijska taborišča Dachau, Natzweiler-Struthof in Bergen-Belsen, kar je trdoživo preživel in se po zdravljenju v francoskem sanatoriju vrnil nazaj v Trst. Po diplomi na univerzi v Padovi se je zaposlil kot profesor na obnovljeni slovenski šoli v svojem rojstnem mestu.

Povojno življenje
Obnavljajoče se slovensko kulturno in politično življenje sta Pahorja spodbudila k vključitvi vanj tudi z urejanjem revij, kot je bila tudi revija Zaliv. Vseskozi je tržaški pisatelj ohranjal kritično distanco in pogled na slovensko stvarnost; zagovarjal je samostojnost mišljenja, kar pa ga je seveda pripeljalo do razpotij s tedaj prevladujočo levičarsko komponento v slovenski manjšini in z novo komunistično oblastjo v Sloveniji.

Sam je bil sicer po političnem prepričanju levičarsko usmerjen, a se nikdar ni strinjal z nastopom Slovencev znotraj italijanskih levih strank, temveč se je zavzemal za samostojno politično nastopanje.

Politični incident - domobranci
Nekdanjemu režimu v nekdanji Jugoslaviji pa je Pahor na žulj stopil predvsem z izdajo knjižice Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, ki sta jo skupaj z Alojzom Rebulo napisala leta 1975 ob Kocbekovi 70-letnici. V spremljajočem intervjuju je Kocbek prvič spregovoril o povojnem pokolu vrnjenih slovenskih domobrancev, kar je dvignilo mnogo prahu, Pahorju pa so jugoslovanske oblasti prepovedale vstop v državo.

Ponovni vznik
Literarna dela Borisa Pahorja so ponovno ovrednotenje doživela šele po osamosvojitvi Slovenije, ko je prejel Prešernovo nagrado in častni znak svobode Republike Slovenije. Pisatelj pa še danes ohranja kritično držo npr. ob polemikah o italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in odhod Italijanov iz Istre, pri čemer Italiji očita pozabljanje na fašizem, obenem pa je kritičen tudi do slovenskega zadržanja.

Tudi tržaška javnost se za Pahorjeva dela ni menila vse do leta 2003, ko je prejel nagrado zlati sveti Just, v letu 2007 pa ga je zaradi novega italijanskega prevoda Nekropole odkrila širša italijanska javnost. S pisateljevim jubilejem sovpada tudi podelitev mednarodne literarne nagrade Viareggio Versilia v italijanskem kraju Viareggio.

Pisateljevo 95-letnico je letos počastila tudi Študentska založba, ki je izdala njegovo avtobiografijo Moje suhote.

Zgodovina naj bo učiteljica življenja
Pahor je letos v Neaplju prejel tudi ugledno nagrado premio Napoli za najboljši tuji roman, izdan v Italiji. Posvetil jo je vsem, ki so trpeli in umrli v koncentracijskih taboriščih. "Ta nagrada je nagrada vseh mučencev preteklega stoletja, ko je trpelo preveč ljudi, ki so goreli kot slama," je dejal Pahor in pozval k previdnosti tudi v današnjem času: "Okusil sem Mussolinijevo, Hitlerjevo in Titovo nasilje, zato novim rodovom pravim: Bodite previdni. Za svobodo, ki jo danes uživamo, smo plačali visoko ceno, in vendar opažamo, da se vračajo ideje, ki so povzročile katastrofe in za katere smo upali, da so enkrat za vselej pokopane."

Prijavi napako
Komentarji
skcaminoreal
# 21.12.2008 ob 06:25
6. kricert (18.12.2008 || 22:05:03)
Dej tle problematizirat neko davno preteklost. Koji kurac briga kdo je koga pobil, tale dečko je star 95, še vedno piše, ima jasen um, jasno razmišlja, ohranja držo intelektualca, zagovarja Slovenijo na javni RAI, skratka ni treba se spet vračat v preteklost, včasih zadošča že pogled v sedanjost.


V preteklost se je treba vračat, da lahko razumemo sedanjost. Kdor nima pojma o preteklosti, ne more pravilno razumet sedanjosti. Tudi Pahorja ni mogoče razumet brez razumevanja preteklosti, saj prav o preteklosti piše.

Kdo je koga pobil, kdo laže in zavaja, je še kako pomembno. Za poštenega človeka, kar Pahor je, je žalitev, če ga hvalisajo lažnivci in prevaranti, ki so se v sedemdesetih letih spravili nanj in ga obmetavali z blatom kot najhujšega sovražnika, ker jim je stopil na lažnivi rep, danes pa bi ga radi kovali v nebo, da bi na njegov račun pred ljudmi izpadli lepi in pošteni.
Če bi njihova obveljala, Pahorja že dolgo ne bi bilo med živimi, kaj šele, da bi dobival nagrade ali bil osebnost leta.
filozof
# 18.12.2008 ob 23:27
Človek s tremi čistimi.
(To je mišljeno kot iskrena pohvala. Saj poznate da se ponekod reče da nima treh čistih)
kricert
# 18.12.2008 ob 22:05
Dej tle problematizirat neko davno preteklost. Koji kurac briga kdo je koga pobil, tale dečko je star 95, še vedno piše, ima jasen um, jasno razmišlja, ohranja držo intelektualca, zagovarja Slovenijo na javni RAI, skratka ni treba se spet vračat v preteklost, včasih zadošča že pogled v sedanjost.
skcaminoreal
# 18.12.2008 ob 21:32
"kar ga je med drugo svetovno vojne napeljalo k priključitvi k narodno-osvobodilnemu gibanju."

Resnici na ljubo je treba povedati, da se Pahor nikoli ni priključil nikamor, kakor je tudi sam povedal v intervjuju na TV. V "narodnoosvobodilnem gibanju" nikoli ni aktivno sodeloval. Bil pa je nasprotnik fašizma in tudi komunizma, vseh diktatur in antidemokratičnih režimov, kakor pove v zadnjem odstavku gornjega članka.

"V spremljajočem intervjuju je Kocbek prvič spregovoril o povojnem pokolu vrnjenih slovenskih domobrancev, kar je dvignilo mnogo prahu, Pahorju pa so jugoslovanske oblasti prepovedale vstop v državo."

Ne povojni pokol, ne Kocbekov intervju nista povzročila prav nobenega prahu, saj ne o enem, ne o drugem javnost ni smela vedeti nič. Kdor je kaj vedel, je strogo držal jezik za zobmi, saj bi ga lahko stalo glave. Tako še danes mnogi o tem hudem partijskem zločinu nimajo pojma, ali pa se tako delajo, nekateri pa so še danes tako prestrašeni, da o medvojnih in povojnih zločinih ne upajo povedati nič. Pahor pa je postal z objavo intervjuja državni sovražnik, tako kot Kocbek.
Rakar
# 18.12.2008 ob 20:58
Če kdo, potem res on. Zaslužene čestitke!
bodo
# 18.12.2008 ob 20:54
Čestitke, nagrada gre nedvomno v prave roke. Svet je zaradi takih osebnosti boljši. Da bi jih le bilo več.
Mr.MR
# 18.12.2008 ob 19:41
Super! Čestitke! Pravi človek za nagrado! Smrt fašizmu, svoboda narodu!
foteljas
# 18.12.2008 ob 19:36
Pravi dečko... s hrbtenico!!!
Kazalo