Moje suhote so avtobiografski zapisi Borisa Pahorja. Predstavljajo izredno pomembno pričevanje, ki celovito osvetljuje tako njegovo kompleksno življenjsko izkušnjo kot literarni opus. Pahorjeva zgodba je v marsičem metafora 20. stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Moje suhote so avtobiografski zapisi Borisa Pahorja. Predstavljajo izredno pomembno pričevanje, ki celovito osvetljuje tako njegovo kompleksno življenjsko izkušnjo kot literarni opus. Pahorjeva zgodba je v marsičem metafora 20. stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Boris Pahor
Literarna dela Borisa Pahorja so ponovno ovrednotenje doživela šele po osamosvojitvi Slovenije.
Pisatelj in dramatik Drago Jančar je bil v času nekdanje Jugoslavije eden izmed redkih, ki so povabili Borisa Pahorja na javno okroglo mizo. Foto: RTV SLO
Pahor o svojem življenju in delu

Dodal je, da se ponavlja kot pokvarjena plošča. Priložnost ob kateri je Pahor znova spregovoril o pomenu manjšin za slovensko kulturo je zaznamovana z njegovo 95. letnico, ki jo je praznoval 26. avgusta, in je dala tudi povod za izdajo avtobiografskih esejev s skupnim naslovom Moje suhote. Na predstavitvi knjige izdane pod okriljem Študentske založbe je Pahor povedal tudi, da bi v knjigo uvrstil še več opisov pomembnih sodobnikov, če ga ne bi preganjal oddajni rok.

Pokvarjena plošča ali potrebna kritika?
Pahorjeva zgodba je metafora 20. stoletja, zaznamuje jo življenje v multietničnem okolju, po drugi strani pa je trčila v vse bistvene totalitarizme 20. stoletja: fašizem, nacizem in komunizem, v zapisih pa se ves čas oglaša tudi njegov uporni glas in kritika matice do zamejcev. Kot je Pahor kritiziral nekdanjo jugoslovansko oblast (in bil s tem trn v njeni peti), vidi veliko pomanjkljivosti tudi v zdajšnji in prejšnji vladi samostojne Republike Slovenije, ki sta Trst izključili iz svoje politike. Medtem ko se vsi zavedajo kako pomembna v EU-ju je nacionalna identiteta, bodo v Ljubljani nemara to ugotovili čez deset let, je še dodal Pahor.

Urednik zbirke Beletrina Mitja Čander je dejal, da Moje suhote niso klasična avtobiografska knjiga, temveč zlepljenka avtobiografskih zapisov, ki so izpod Pahorjevega peresa nastali v zadnjem času. Moje suhote so pričevanje, ki celovito osvetljujejo tako Pahorjevo kompleksno življenjsko izkušnjo kot literarni opus.

Dolgoletno prijateljstvo Pahor-Jančar
Pahor je bil dolgo časa spregledan avtor, kar je seveda pogojevala splošna politična usmeritev Jugoslavije, ki ni dovoljevala kakršnih koli kritičnih "zdrsov", kar pa ni ustavilo Draga Jančarja, da je že kot študent leta 1968 tržaškega pisatelja povabil v Maribor, kjer je bila javna tribuna o takrat nezaželeni temi - problematiki zamejstva. Kot se je spomnil Pahor, je bil Jančar edini od takratne avantgarde, ki ga je cenil, drugi so ga "zafrkavali" ter izključevali iz takratne slovenske kulture. "Rupel me je imel za nacionalista," je povedal Pahor.

Kot je povedal Jančar, prijateljstvo med njim in Pahorjem šteje že 40 let in da ga je starejši kolega v pismih vedno naslavljal z "moj mladi prijatelj". Jančar, ki je lani sodeloval v simpoziju Svinčena leta literarnega modernizma, ki je bil posvečen pisatelju Marku Švabiću, je še povedal, da občuduje tako Pahorjevo literaturo kot življenjsko držo. Nacionalna nota je predvsem povezana z eksistencialno izkušnjo posameznika, je prepričan Jančar. Pahor pa je še dodal, da je danes v Sloveniji staromodno govoriti o narodni zavesti, toda ta je v modernem svetu bolj pomembna, kot se zavedamo.

L. Š.

Pahor o svojem življenju in delu