Na dogodku v državnem zboru je Blaž Peršin Janku Vebru predal delo Jasmina Cibic: iz serije Za naše gospodarstvo in kulturo, C-print, 2013. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Na dogodku v državnem zboru je Blaž Peršin Janku Vebru predal delo Jasmina Cibic: iz serije Za naše gospodarstvo in kulturo, C-print, 2013. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Jasmina Cibic s sodelavci je pripravila odmevno likovno postavitev, ki odseva spoznanje, kaj vse je pomembno pri interpretaciji likovne zgodovine, če želimo spoznati ozadja in odnose, ki umetnost postavljajo v srž razumevanja naše kulture, gospodarstva in politike. Danes je razumevanje odnosov, ki uravnavajo pomen polja umetnosti, še toliko bolj pomembno, saj drugače ne bomo razumeli, zakaj se danes nahajamo tam, kjer smo. Umetnost je kazalnik stanja v družbi in njegov prevodnik. Pogled Jasmine Cibic v zgodovino nam pokaže, da se stanje skozi čas bistveno ni spremenilo.

Tevž Logar, kurator projekta

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter komisar letošnje predstavitve Slovenije na Beneškem bienalu, je v roke predsednika državnega zbora Janka Vebra predal umetniško delo umetnice Jasmine Cibic, ki je na beneškem bienalu Slovenijo uspešno predstavila s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo, slovenski paviljon v Benetkah pa si je od konca maja do sredine novembra ogledalo 195.000 obiskovalcev.

Umetnica je s projektom Za naše gospodarstvo in kulturo izhajala iz tematskega okvira letošnje bienalske razstave, Enciklopedične palače, in gradila na konceptu njene utopične narave ter odsotnosti procesa selekcije. Poudarila je (možne) cenzure, ki so neločljivo povezane s samim formatom tovrstnih razstav, saj kažejo na akutno držo strategij, ki sicer oblikujejo nacionalne ikonografije.

Pri projektu je dejavno sodeloval tudi državni zbor, ki je za čas trajanja beneškega bienala iz svoje umetniške zbirke posodil 11 umetniških del, umetnici pa so omogočili tudi snemanje filma Plodovi naše zemlje, ki je del postavitve na bienalu.

Janko Veber, predsednik državnega zbora, je ob tem povedal: "Državni zbor je resda v prvi vrsti predstavniška in politična institucija, a hkrati tudi prostor, kjer se krešejo mnenja in oblikujejo politike, tudi takšne, ki spodbujajo inovacije na vseh področjih življenja. S sodelovanjem Državnega zbora v projektu Jasmine Cibic smo skušali utrditi zavedanje, da razumevanje preteklosti pomeni tudi razumevanje sedanjosti."

Medijski odmev letošnje slovenske predstavitve na beneškem bienalu je bil velik, o projektu pa so med drugim poročali tudi ugledni britanski in nemški mediji, kot so The Independent, Aesthetica Magazine, Art Monthly in der Standard. Uspehe žanje tudi Jasmina Cibic, saj je bila na slovesnosti odsotna zaradi obveznosti v tujini.

Več informacij o projektu je na voljo na uradni spletni strani. V Benetkah pa si ga lahko ogledate le še do nedelje, 24. novembra.

Jasmina Cibic s sodelavci je pripravila odmevno likovno postavitev, ki odseva spoznanje, kaj vse je pomembno pri interpretaciji likovne zgodovine, če želimo spoznati ozadja in odnose, ki umetnost postavljajo v srž razumevanja naše kulture, gospodarstva in politike. Danes je razumevanje odnosov, ki uravnavajo pomen polja umetnosti, še toliko bolj pomembno, saj drugače ne bomo razumeli, zakaj se danes nahajamo tam, kjer smo. Umetnost je kazalnik stanja v družbi in njegov prevodnik. Pogled Jasmine Cibic v zgodovino nam pokaže, da se stanje skozi čas bistveno ni spremenilo.

Tevž Logar, kurator projekta