Slovenski kulturni praznik tokrat marsikje poteka tudi v senci skrbi zaradi pomanjkanja javnih sredstev za kulturo. Ker država krči proračunske izdatke tudi za te namene, vse več umetnikov in ustvarjalcev išče tudi možnosti financiranja v okviru programov Evropske unije. Prvi razpisi programa Ustvarjalna Evropa so že odprti.
V prihodnjih letih bo Unija s poldrugo milijardo evrov podprla 250 tisoč evropskih umetnikov, 2 tisoč kinematografov, 800 filmov, 4.500 knjižnih prevodov. Mikro in malim podjetjem iz ustvarjalnega in kulturnega sektorja bo dala poroštva za bančna posojila. Karel Bartak, ki na evropski komisiji skrbi za Ustvarjalno Evropo, pojasnjuje: "Podpiramo tisto, kar vlade ne in kar ima evropsko dodano vrednost - čezmejne, mednarodne projekte, mobilnost umetnikov, umetnin in produkcij, spodbujamo Evropejce, da uživajo v kulturi drugih članic, prek gostovanj, prevodov, filmskih podnaslovov."
Prepričan je, da je Ustvarjalna Evropa tudi priložnost za slovenske umetnike in ustvarjalce. "Slovenija je do zdaj uspešno črpala evropska sredstva za kulturo, uvrščala se je nekoliko nad povprečje, še višje pri literarnih prevodih, in to ostaja tudi eden od naših ciljev," pravi Bartak: "/.../ da bodo kakovostne knjige, napisane v slovenščini, dostopne bralcem po vsej Uniji."
Priznava, da je evropskega denarja za kulturo – čeprav več kot prej – malo. A deluje kot magnet, je prepričan.
Če kulturnik pride z evropskimi tisočaki v žepu, k svojemu projektu bistveno lažje pritegne tudi zasebne sponzorje in druge vire, še pravi Bartak. Kulturnikom svetuje, naj raziščejo tudi možnosti, ki jih ponujajo evropski programi za mala podjetja Cosme, za mlade Erasmus plus ali strukturni skladi za kulturno dediščino.