Najbolj prepoznavno Groharjevo delo je Sejalec (1907). Foto: Narodna galerija
Najbolj prepoznavno Groharjevo delo je Sejalec (1907). Foto: Narodna galerija
Pomlad, 1903. Foto: Narodna galerija
Snopi, 1909. Foto: Narodna galerija

"Po srečanju z Jakopičem je njegova slikarska pot zapustila ustaljene vzore, ki so jih pogojevala zlasti cerkvena naročila, in vodila v moderna iskanja. V njegovih delih so vtkane simbolistične vsebine, odlikuje ga izredno prefinjen smisel za barvo in posebna tehnika slikanja, ki jo je deloma izpeljal iz del Giovannija Segantinija, velikega mladostnega vzornika," še piše v opisu umetnika, ki se je rodil leta 1867 v Spodnji Sorici.

Zakaj velja za tragično osebnost? Večino življenja se je Grohar bojeval z revščino, nekajkrat se je znašel tudi na napačni strani zakona in po smrti zaradi jetike zapustil nekaj dolgov, ki jih je nato poravnal njegov prijatelj in stanovski kolega Rihard Jakopič, ki je veljal za osrednjo osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja in je skupaj z Groharjem, Matejem Sternenom in Matijo Jamo tvoril "veliko četverico" slovenskih slikarjev, ki so izoblikovali impresionistični slog. Danes je največ zanimanja prav za Groharjeva dela, saj jih je zapustil najmanj. Cene njegovih del se gibajo nekje med 50.000 in 200.000 evrov, včasih celo več.

V Sorici več sto ljubiteljev impresionizma
V okviru sklopa prireditev ob stoletnici Groharjeve smrti je prav v njegovi rojstni vasi, Sorici, potekala osrednja spominska slovesnost. Zbralo se je več sto umetnikov in ljubiteljev impresionizma, s koncerti pa so obudili tudi manj znano Groharjevo glasbeno žilico.

Predsednik odbora za organizacijo prireditev Groharjevega leta Miro Kačar je pojasnil, da so na osrednjo spominsko slovesnost, na kateri je zbrane nagovoril minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, pisno in ustno povabili okrog 400 domačih osebnosti, umetnikov in ljubiteljev Groharja.

Obiskovalci so bili že dopoldne na pohod v približno uro hoda oddaljene Heblarje, kjer je Grohar preživel del otroštva. Tam jih je pričakal Groharjev pranečak, ki je spregovoril o življenju in delu svojega sorodnika. Preko celega dne pa je bilo več o Groharju mogoče izvedeti tudi v njegovi rojstni hiši v Sorici, kjer so sicer preko leta običajno najpogostejši obiskovalci šolarji iz vse Slovenije.

Precejšen ugled Groharja tudi med glasbeniki
Prijatelji impresionizma so se lahko vpisali tudi v na novo odprto spominsko knjigo ter prisluhnili Slovenskemu oktetu in Petru Lovšinu, ki je ob 20.00 v Sorici izvedel koncert na akustični kitari. Malo je namreč znano dejstvo, da je bil tudi Grohar kitarist in pevec. Z močnim in čistim baritonom je nastopal v številnih moških in mešanih zborih ter aplavze večkrat požel tudi na svojih nastopih s kitaro po loških odrih.

Grohar je za časa življenja po Kačarjevih pojasnilih užival precejšen ugled na glasbenem področju, zato bodo na tokratni prireditvi izpostavili tudi ta vidik njegovega življenja. Ob stoletnici smrti je Groharja z druge perspektive mogoče spoznati tudi na Loškem gradu, kjer je od 17. maja odprta razstava njegovega portretnega slikarstva Moč pogledov, kjer se kaže Groharjeva posebna naklonjenost do sokrajanov iz Sorice.

Groharjevo leto 2011, ki ga je razglasila občina Železniki, bo do konca leta zaznamovalo še več dogodkov. Ta mesec bo v Sorici, Dražgošah in Davči potekala likovna kolonija slovenskih študentov slikarstva, ki bodo 19. junija razstavljali v Groharjevi dvorani v Sorici, 30. junija pa bo občinski praznik občine Železniki posvečen posebej Groharju, ki je umrl v 44. letu starosti 19. aprila 1911.