Razstava del Riharda Jakopiča, Matija Jame, Ivana Groharja in Mateja Sternena tako spremlja tudi predsedovanje Slovenije Evropski uniji, kar je še dodatna priložnost, da Evropi predstavimo del slovenske kulturne dediščine. In Kot je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, kaj bi bilo za takšno priložnost bolj primerno kot prav impresionisti.

Razstava, ki jo zamejujeta letnici 1890 in 1920, delo omenjene četverice postavlja tudi v širši kulturni, družbeni in politični kontekst in zato predstavlja arhitekturo, kiparstvo in drugo slikarstvo tistega časa. Tej priložnosti se pridružuje tudi MMC RTV Slovenija, ki bo na svoji strani predstavil poseben podportal, posvečen le umetnosti in času slovenskih impresionistov.

Impresionisti in njihovi sodobniki
Na obsežni razstavi, na katero se v Narodni galeriji že nekaj časa pripravljajo prav vsi sodelavci, je na ogled okoli 400 razstavnih predmetov. Poleg četverice impresionistov je mogoče spremljati še številne znane sopotnike impresionizma, kot so Anton Ažbe, Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič in mnogi drugi. Hkrati razstava opozarja na tedanje kiparske, fotografske in arhitekturne dosežke v času, ko je popotresna Ljubljana dobila secesijsko podobo, mesto pa je postalo bogatejše za nekaj pomembnih spomenikov.

Da se obiskovalci lažje preselujo v tisti čas, se v razstavo, ki bo na ogled do 8. februarja 2009, vstopi skozi vrata Narodnega doma narodne galerije (s Cankarjeve ceste). V prostorih doma stalne zbirke Narodne galerije (del te so že preselili v novejši del galerije) imajo prostor slikarstvo, risba, grafika, karikatura, kiparstvo in fotografija.

Vnovična obuditev Jakopičevega paviljona
Misel na čas, ko smo Slovenci dobili svojo prvo umetniško galerijo, bodo raztegnili tudi čez cesto v Tivoli, kjer bodo na mestu, kjer je nekoč stal Jakopičev paviljon, postavili njegov tloris v obliki klopi. Da so Ljubljano zavzeli impresionisti in njihov čas, v središču mesta, natančneje v paviljonu na robu parka Zvezda opozarja še osrednja infotočka razstave.

Posebej dragoceni razstavni predmeti
Organizatorji še posebej opozarjajo na nekaj slik, ki so na ogled bodisi po več desetletjih ali pa jih lahko javnost vidi prvič. Nekatere so v zasebni lasti, druge počivajo v depojih in smo jih za to razstavo pripeljali celo iz tujine. Med temi velja omeniti Krajino s kozolcem (1905) Riharda Jakopiča, Slap (1903) Ivana Groharja, 13 platen serije Jakopičevih pogledov na Križanke (v takšnem obsegu jih ni bilo mogoče videti vse od pregledne razstave Jakopičevih del leta 1970 v Moderni galeriji), Pri obedu (1899) Matije Jame in še nekatera druga dela.

Kiparski mojstri tistega časa
Za bolj pristen oris tistega časa ne gre brez kiparstva in arhitekture. Razstava predstavlja - neposredno ali na fotografijah - dela Franca Bernekerja, Lojzeta Dolinarja, Ivana Zajca (najbolj ga poznamo po Prešernovem kipu na današnjem Prešernovem trgu) in na druge kiparje, kot so Alojzij Gangl, Ivan Napotnik, Svetoslav Peruzzi, Alojzij Repič, Anton Štefic in Peter Žmitek.

Podoba popotresne Ljubljane
Tako kot slikarstvo je tudi arhitektura na prelomu stoletij doživela nov razmah, ki so ga prinesli Maks Fabiani, Ivan Vurnik in Jože Plečnik. Delo utemeljiteljev moderne arhitekture na Slovenskem je predstavljeno na razstavi, stavbe pa je seveda mogoče poiskati tudi med sprehodom po Ljubljani. Od že omenjenega Narodnega doma do Mladike, Univerze v Ljubljani, Filharmonije, Zmajskega mosta, do Hotela Union, sodne palače, Filipovega dvorca pa vse do secesijskih stavb ob Milklošičevi cesti.

Ujeto v fotografski objektiv
Poseben prostor so namenili fotografiji Avgusta Bertholda (1880-1919). Predstavljena je tako zaradi svoje dokumentarne vrednosti - sodelovanje med fotografijo in likovno umetnostjo se je dejavno prepletalo - kot umetniškega pomena. Z impresionizmom običajno enačimo le dela Jakopiča, Jame, Groharja in Sternena, zato je treba poudariti, da je bil Berthold s svojim fotografskim umetniškim prispevkom prav tako ena ključnih ustvarjalnih osebnosti slovenskega impresionizma.

Strokovnjaki o takratnem času
Spoznati je mogoče tudi takratno družabno življenje, znanost in iznajdbe, kar predstavlja zbrano filmsko in digitalno gradivo. Pripravljajo pa tudi nekaj okroglih miz, na katerih bodo sodelovali najvidnejši poznavalci tega časa, ki se bodo pogovarjali na teme trgovina z umetninami, tujina, nemštvo in ženske umetnice.

Razstavo pripravljajo ...
Kot avtorji razstave se predstavljajo direktorica Narodne galerija Barbara Jaki, kustosi pod vodstvom vodje kustosov Mateje Breščak, arhitektka in scenografka Meta Hočevar in Peter Skalar iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Ob postavljanju razstave je sodelovala še strokovna ekipa, ki jo je v veliki meri mogoče spoznati že iz vsebine bogatega kataloga. Med temi najdemo Tomaža Brejca, Elizabeth Clegg, Milčka Komelja, Petra Krečiča, Jureta Mikuža, Damjana Prelovška in številne druge.

Maja Kač