Besni protestniki, ki so se konec tedna vili čez mestno jedro, so po poročanju Guardiana takšno privatizacijo označili za "nezakonito prodajo" državne dediščine. Številni so korak označili kot vrhunec ponižanja že tako obubožane države, ki ima po šestih letih recesije rekordni delež revščine in brezposelnosti.
Vlada ves čas sporoča, da varčevalni ukrepi uspevajo, vendar v resnici še zdaleč ni tako, je poudaril ugleden predstavnik levice Petros Constantinou, ki v odločitvi, da prodajo državne objekte, prepoznava dokaz, da so daleč od cilja. Krhka koalicija premierja Antonisa Samarasa je z nepremičninami privatizacijski program dopolnila pretekli teden. Na seznamu najbolj bodeta v oči stavbi, ki ju Atenčani cenijo kot arhitekturna dragulja. To so stanovanjski blok, ki so ga zgradili za nastanitev grških beguncev maloazijske katastrofe leta 1922, in prostori kulturnega ministrstva v neoklasični zgradbi, kmalu po ustanovitvi moderne grške države zgrajeni v slikoviti četrti Plaka ob vznožju Akropole.
Zrahljanje nekoč strogih ukrepov o arheoloških območjih
Podobno sporna je odločitev Centralnega arheološkega sveta (KAS), ki je dal soglasje za sklep najemne pogodbe z zasebnima družbama za dve pomembni atenski historični območji stoe Atalos na agori in marmornega stadiona Panathinaiko.
V preteklosti so bile podobne želje uporabe historičnih prizorišč za komercialne namene gladko zavrnjene. Leta 1998 je denimo KAS zavrnil celo ponudbo ameriške modne hiše Calvin Klein, ki je v zameno za možnost predstavitve svoje kolekcije v ambientu znamenitega teatra Heroda Atika obljubil zbiranje denarja za postavitev novega Muzeja Akropole.

Odločitvi o privatizaciji državnih posesti takšne historične vrednosti ne nasprotuje le skeptična levica, ampak se kritiko sliši tudi iz reformam naklonjenih konservativnih vrst.