Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 9 glasov Ocenite to novico!
Kino Šiška, Simon Kardum
Simon Kardum je pred javnim branjem pod geslom Nova oblast, stara jajca med drugim dejal, da od trenutne konzervativne oblasti težko pričakovati liberalne pristope pri oblikovanju zakonodaje, pričakovati pa je, da bo jasneje opredelila določena početja. Foto: BoBo
Simon Kardum
Glede na številne spremembe členov v osnutku, bi bilo po Kardumovih besedah treba spisati nov zakon v celoti. Foto: BoBo
       Če bi ta zakon začel veljati, bi šli zaposleni v kulturi pod raven zakona o delovnih razmerjih v tej državi.       
 Branimir Štrukelj
Miran Zupanič
Dekana AGRFT-ja in predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Mirana Zupaniča med drugim skrbi, ker politika kulturo v prvi vrsti še vedno jemlje kot prostor svoje dominacije, kar se kaže v krepitvi mehanizmov hegemonije. Foto: BoBo

"Javni interes za kulturo izpodriva korporacijska logika"

Pomisleki o spremembah členov v osnutku ZUJIK-a
26. februar 2013 ob 17:35,
zadnji poseg: 27. februar 2013 ob 10:09
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Preslabo definiran javni interes na področju kulture, zastopstvo civilne družbe in bistveno slabši položaj za kulturne ustvarjalce je nekaj šibkih točk osnutka predloga novele ZUJIK, na katere so opozorili na srečanju v Kinu Šiška. Direktor Simon Kardum opozarja, da bi bilo treba spisati nov zakon v celoti.

Poleg Karduma so svoja stališča do osnutka predloga novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) predstavili še vodja oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana Uroš Grilc, predstavnik društva Asociacija Andrej Srakar, dekan AGRFT-ja in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič in glavnik tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.

Kardum: Treba je spisati nov zakon
Simon Kardum je spomnil, da so že od osamosvojitve vsi zakonski poskusi, ki so skušali urejati področje kulture, "deloma invalidni". Po njegovem mnenju osnutek novele ZUJIK v 80 do 90 odstotkih ponavlja predlog novele zakona, ki ga je v medresorsko obravnavo spravila že nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca leta 2011. Kot je dodal direktor Kina Šiške, je od zdajšnje konservativne oblasti težko pričakovati liberalne pristope pri oblikovanju zakonodaje, pričakovati pa je, da bo jasneje opredelila določena početja. Poleg zgoraj naštetega opozarja še, da osnutek ne pojasnjuje dovolj, kaj pomeni "kulturni prekarjat" na čelu s samozaposlenimi in kaj pomeni upravljanje javne kulturne infrastrukture. Glede na količino členov, ki se spreminjajo v osnutku, je "po pravni logiki treba spisati nov zakon v celoti", je prepričan Kardum.

Štrukelj: Bistveno slabši položaj kulturnih ustvarjalcev
Branimir Štrukelj poudarja, da osnutek novele ZUJIK kulturne ustvarjalce postavlja v bistveno slabši položaj. "Če bi ta zakon začel veljati, bi šli zaposleni v kulturi pod raven zakona o delovnih razmerjih v tej državi," pojasnjuje in med problematičnimi točkami izpostavlja še to, da se prek umika participacije zaposlenih iz odločanja v svetih zavodov krepi položaj direktorjev. Na točki, ko je v osnutku opredeljen nacionalni kulturni program, pa se ne govori več o javnem interesu za kulturo in o kulturi kot o javnem dobrem, temveč o ključnih razvojnih izzivih, kar pomeni, da na področje kulture vdira "korporacijska logika", še opozarja Štrukelj.

Zupanič: Ustvarjalci potisnjeni na raven izkoriščane delovne sile
Miran Zupanič prepoznava temeljni problem v tem, da je kulturna politika v Sloveniji že dvajset let v slepi ulici. Meni, da politika v prvi vrsti kulturo še vedno jemlje kot prostor svoje dominacije, kar se kaže v krepitvi mehanizmov hegemonije. Ti segajo v način postavljanja in razreševanja direktorjev, ki so odvisni od političnih gospodarjev, po drugi strani pa te iste direktorje postavlja na položaj hegemonov znotraj ustanov, ki jih upravljajo. S tem je, kot pravi, spremenjen tudi položaj ustvarjalcev, ki so potisnjeni še globlje na raven izkoriščane delovne sile.

Grilc: Spremembe so absolutna nezaupnica javnemu sektorju.
Po besedah Uroša Grilca je generalna težnja, ki se kaže v spremembah ZUJIK-a, "absolutna nezaupnica javnemu sektorju". Svet zavoda tako, na primer, po osnutku novele iz organa upravljanja postane nadzorni organ. Po Grilčevem mnenju je problematična tudi določba o razrešitvi direktorja, ki lahko sledi dvakratni slabi oceni strokovne komisije. To pa zato, ker nikjer ni določeno, kaj naj bi bila ta slaba ocena, ki daje odločevalcu proste roke "za čisto arbitrarno politiko".

Andrej Srakar je opazil, da osnutek novele ZUJIK-a skorajda ne omenja nevladnih organizacij, nič bolje pa ne ureja področje samozaposlenih, ki predstavljajo visok odstotek vseh delavcev v kulturi. Na področju samozaposlenih sicer med drugim predvideva vpis statusov ter uvedbo tarifnikov, predloge, ki so jih specializirane skupine pripravile za ureditev področja, pa v osnutek, tako Srakar, niso vključili.

VIDEO
Kakšen bi moral biti zakon s področja kulture
M. K.
Prijavi napako
Komentarji
polzaliva
# 27.02.2013 ob 16:02
Vse te gospode postaviti na trg in naj se preživijo, ne pa da so zajedalci slovenskega delavca s povprečno minimalno plačo.

Sami lačenbergerji, ki bi brez župce od vlade po nekaj letih klošarstva zmrznili. Razen, če kdo ne bi začel delat tistega, kar morda obvlada.

Tako so pa občinstvo sami sebi.
vojnaslo91
# 26.02.2013 ob 22:26
zeitgeist # 26.02.2013 ob 20:29

Plestenjak kulturnikom na vstaji: Odklopite se z dude, fantje, in plavajte

Ljubljana - "Moram reči, da me moti, ko vidim, da so zelo glasni ljudje, ki so bili vso kariero prisesani na državno dudo. Zdaj ko se ta žila oži, je pa panika," je povedal slovenski glasbenik Jan Plestenjak.
---------------------------------------------------------
Kaj je narobe, če Plestenjak izjavi: "Odklopite se z dude, fantje, in plavajte."?
brooko
# 26.02.2013 ob 20:46
@ zeitgeist & @ Jasminelle

... toda ob Jasminellinem komentarju, s katerim se načeloma lahko strinjam, je treba dodati tudi, da smo slovenski kulturniki do nedavnega vendarle vse preveč pozabljali na lačne delavce, na kar je dobro opozorila Dragica Potočnjak na enem od KOKS-ovih plenumov. In ker smo pozabljali, na vse depriviligirane in se v veliki meri zaprli v slonokoščeni stolp, smo tudi sami krivi za to, da se je narušilo tudi prepričanje, da umetnost kot prva stoji na strani delavcev (kar je, pogojno, res, oz. bi vsaj moralo biti res). Pa tudi to je treba dodati, da imaš tudi v kulturi polno malih ali večjih "tajkunčkov", ki vse denarce prisrkajo k sebi na račun drugih (zelo zanimiva s tega stališča je npr. EPK), ki skušajo vse situacije obrniti tako, da bodo zraven sami profitirali (kljub temu, da sem sodeloval in še sodelujem pri KOKS-u, mi v tem kontekstu pušča grenek občutek predlog, da bi Žabot postal minister za kulturo) itn.
zeitgeist
# 26.02.2013 ob 20:29
Prvi komentar je tipična neoliberalna logika, prepričan sem, da avtor obožuje glasbo Jana Plestenjaka. Ravno sem bral zanimiv blog o tem na tej povezavi:
http://ntokomc.blogspot.com/2013/02/pop-kultura.html

Drugi komentator je v težko razumljivi slovenščini napisal, da ne razume kulture. Ravno zato rabimo več kulture.

Jasminelle pa je povedala bistvo, žal pa ga prva dva verjetno nikoli ne bosta dojela.
Bolek
# 26.02.2013 ob 19:49
Slovenska kultura ni nic drugega, kot zabava za leve politicne izbrance in zejedalce drzavnega proracuna.

Povejte ze enkrat, kaj imajo od te kulture navadni ljudje in revni delavci!!!
fah-q
# 28.02.2013 ob 14:49
@janez & polzaliva &co

saj cukrarna še stoji pa naj se tam namestijo, a ne? tako kot naši modernisti, tudi te so takratni janezi pošiljali na trg...in če mimgrede še koga pobere zarad jetike (lahko dajo v cukrarno eno posteljo, pa bojo kot murn pa kette umirali tam na isti postelji en za drugim) bo to videno kot neumnost družbe ki s tem izgublja svoje velike umetnike šele po 50 letih ko bo kdo znal cenit njihov doprinos za naš jezik in obstoj.... saj, po taki logiki, bi tudi murn lahko bil vulkanizer pa ne bi imel teh problemov.

ne vem kako vam ni jasno, da 100 miljonski trg lahko ima tudi vrhunsko kulturo tržno ker tisti procent ki zastopi še kak presežek nad "čreva na plot joške vn pa tiča not" kot pravita slon in sadež predstavlja premajhen bazen za preživetje več kot par umetnikov na trgu. ta procent je podpiral naše umetnike tudi pred 100 in več leti ki pa so večinoma zarad tega potem umirali premladi in v katastrofalnih razmerah, saj je dobilo podporo malo ljudi-in redki od teh so se ohranili do danes, raznih murnov in kettejev ki jih je pobralo starih komaj kaj čez 20 let imamo pa kar nekaj. ampak ej, kaj bi to-vračamo se točno v tako miselnost.

ima jasminelle prav-gre za kategorično zavračanje. to pa je lahko le rezultat izrazite bede intelekta-oziroma šef je očitno želodec, ne pa glava.
Janez___
# 27.02.2013 ob 08:46
Je Prešeren živel od pisanja pesmi? Je Gregorčič živel od pisanja pesmi? Je Kosovel živel od pisanja pesmi? Cankar od knjig?
Državna kultura je relikt bivšega sistema, ki je le to uporabljal kot enega od propagandnih mehanizmov.
Velike umetnine, so bile ponavadi plod dveh ljudi velikega ustvarjalca in velikega naročnika, ki je imel denar in nekaj v glavi. Pri nas so tovrstni naročniki končali pod rušo, novodobni imetniki denarja pa ne sežejo dlje od "Zvezda je, ime šampiona..."
nuLanuLa
# 26.02.2013 ob 22:02
Danes vsaj razpravljamo o tem. Generacija "sveta vladar", ki je prisesana na monitorje, FBje in pametne telefone, bo pa vse to požrla, saj že danes živi v digitalni halucinaciji, ki jo bo zakodirala do zadnjega kromosoma.
NaprejSlovenija
# 26.02.2013 ob 21:24
Kakšni kulturniki... še SLvoenci jih ne poznamo pa da bi jih EU ali svet.. navadni brezvezniki....ali imajo kaj takega v USA itd...delaj dobro in prodajaj ali pojdi cesto pometat...tak je lajf
Jasminelle
# 26.02.2013 ob 19:20
eni pa ne razumete, da je "kultura" kljub vsemu eden zadnjih branikov pred lakoto, da je ključni dejavnik sprememb in da njej finančni prilivi pod nobenim pogojem, kamorkoli se usmerijo, ničesar ne bodo rešili, tako kot ne bodo nižji prispevki športnikom, ki jih seveda nihče ne zahteva, ničesar spremenili. kategorija "slovenski delavec" brez "kulture" sploh obstajala ne bi.

sicer pa seveda te stvari nikogar ne briga, ker gre za neko brezpogojno nacionalno zakoreninjeno sovraštvo do umetnosti - ki seveda prva stoji na strani delavcev.
Jasminelle
# 26.02.2013 ob 23:17
brooko: se čisto strinjam s tvojimi pripombami. ampak o tem se lahko začnemo pogovarjat šele, ko so osnovni pojmi razčišđčeni. tukaj gre za kategorično zavračanje.
zeitgeist
# 26.02.2013 ob 22:47
Preberi si cel blog, pa bo vprašanje mogoče odveč.
mikitr
# 26.02.2013 ob 20:23
Kje pa so filmi kot so Kekec ,Sreča na vrvici,Cvetje v jeseni,Požiralniki,... Filmi ki so bili kvalitetni in gledani,narejeni z srcem ,ne pa današnji ,ki so narejeni samo zato ,da počrpajo denar.(no razen redkih izjem).Res pa je,da ti,ko si lačen , bos in na cesti ne preostane drugega kot poslušanje ali petje kakšne naše kulturne mojstrovine(sam ne današnje).
mikitr
# 26.02.2013 ob 19:06
Nekateri ne zastopijo ,da tiste ki nimajo niti za hrano(katerih je skozi več),bolj malo briga koliko bo dobila kultura,kaj šele da bi sami še kaj prispevali zanjo.Seveda pa ni boljšega življenja ustvarjati nekaj ,kar skoraj nobenega ne zanima,pa zaradi tega z malo dela kar dobro živeti.(poglejmo skoraj vse naše brezvezne filme).Kultura mora biti,vendar toliko kot jo dopušča racjonalno življenje.
polzaliva
# 26.02.2013 ob 19:05
Vse te gospode postaviti na trg in naj se preživijo, ne pa da so zajedalci slovenskega delavca s povprečno minimalno plačo.
Kazalo