Besedilo, ki ga je Wolfram von Eschenbach v prvi polovici 13. stoletja ujel v 24.600 verzih, humorno in s polno pustolovskega duha opisuje plemenite cilje v družbi, ki zmore imeti ideale in hkrati ni sentimentalna niti religiozna ali dogmatična. Ep je zanimiv tudi zaradi opisov tedanjega dvornega življenja in resnih ter poglobljenih premišljevanjih o pomenu človeškega bivanja.
Visokosrednjeveško besedilo bodo na Ptuju pripovedovali sedem dni na več lokacijah v mestu, sicer pa lahko obiskovalci svoje veščine pripovedovanja izpopolnjujejo tudi na temu namenjenih delavnicah. Učijo se govora, gibanja ter igranja na harfo, delavnice pa so povezane z globljim razumevanjem zgodbe in možnostmi, kako delati s temo Parzivala v izobraževalnem procesu.

Parzival viteškemu poslanstvu naproti
Eschenbachov ep pripoveduje o mladeniču plemenite krvi, ki je odrasel v gozdu z ovdovelo mamo stran od ljudi in je zato neveden o zunanjem življenju. V svet tako odide nerodno oblečen v opravo norčka, na poti pa zvesto uboga navodila mame in učitelja v želji, da bi postal vitez, a povzroči ničkoliko trpljenja. Ko prispe na grad svetega Grala, zgreši namen in ne postavi ključnega vprašanja bolnemu kralju Ribiču Anfortasu o vzroku njegovih bolečin. Njegovo sočutje bi odrešilo vse kraljestvo in postal bi naslednik Grala, po dolgi odisejadi in duhovnem očiščenju pa se vrne na grad k Anfortasu in postane gralov kralj.

Pesnik, ki je dobro poznal ptujsko pokrajino
Vitez in pesnik Wolfram von Eschenbach je očitno dobro poznal ptujsko pokrajino in kraje okrog Boča, saj so edini, ki jih natančno umesti v dogajanje v epu. V deveti knjigi puščavnik Trevrizent pripoveduje nečaku Parzivalu, da je kot vitez prekrižaril tri celine, Azijo, Afriko in Evropo, ter prejezdil mnoge kraje od Seville do Celja. Na Štajerskem pa omenja še Rogatec in Hajdino (Gandin), po kateri naj bi Parzivalov dedek nosil ime.

Kot so zapisali v zavodu Pajn, je pripovedovanje ljudem vedno pomenilo obračanje k njim samim za vzdrževanje medsebojnega stika, za debato o življenju, o prihodnosti, za katero so bile zgodbe pravi navdih, poln srca in upanj.