Naslednji korak je razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena. Foto: Mestni muzej Idrija
Naslednji korak je razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena. Foto: Mestni muzej Idrija

Pobudo za vpis v register je dal pred slabim letom Mestni muzej Idrija, ki kot pristojna ustanova zbira, hrani, raziskuje in predstavlja dediščino klekljanja idrijske čipke. Čipkarski šoli Idrija se lahko kot nosilcu v prihodnosti pridružijo tudi druge formalne ali neformalne skupine in posamezniki.
Kot pojasnjujejo v Mestnem muzeju Idrija, je naslednji korak razglasitev klekljanja idrijske čipke za živo mojstrovino državnega pomena, ki je pogoj za začetek prizadevanj za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Od leta 2008 v registru 28 enot
Živa ali nesnovna dediščina, sicer manj znana kategorija na področju varstva kulturne dediščine, se nanaša na dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, ki se prenašajo iz roda v rod. Mednarodni okvir ji daje Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.
Strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije nastaja od leta 2008, ko je bil vanj kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon, vodi pa ga ministrstvo za kulturo. Register danes obsega 28 enot.