Kultura je ena tistih državotvornih področij, ki je v Sloveniji že pokazala svojo moč. Znala je združevati in združevati bo morala tudi v prihodnje, je uvodoma poudaril Bervar. Podporo je državnemu sveti po postopnem dvigu sredstev za kulturo na 2,5 odstotka letnega proračuna države izrazilo okrog 50 posameznikov, predstavnikov javnih zavodov, društev in samozaposlenih, več kot ducat ustanov in društev se je temu pridružilo pisno. Bili so soglasni: kadar je govor o kulturi, le-ta zahteva spremenjen način razmišljanja.

Bervar je med drugim spomnil, da ministrstvo nima dovolj sredstev, prihranki so skopneli, nastale so težave tako v zavodih kot pri samozaposlenih in investicijah, ki jih ni mogoče uresničiti. Prepričan je, da je treba stopiti skupaj, sploh po tem, ko je na neprimeren odnos do kulture z gladovno stavko opozoril Miha Turšič.

"Če se bo varčevanje nadaljevalo, bo družba nazadovala"
Sociolog, politik in pesnik Matjaž Hanžek je poudaril, da je kljub marsikdaj različnim interesom pomembno ugotoviti, da je vsem vpetim v področje kulture skupno, da si želijo spodbujanja ustvarjalnosti, dostopa do kulture in civilizacijskega napredka. Posledica tržne logike so po njegovi oceni zmanjševanje proračuna, vse slabši pogoji za ustvarjanje in vedno večja socialna neenakost, vendar ima kultura mnogo širši vpliv kot le gospodarske učinke. "Če se bo varčevanje nadaljevalo, bo družba nazadovala," je prepričan. Načrtno "stradanje" kulture pa je političen problem in ga je zato treba kot takega tudi reševati.

"Treba se je upreti ravnodušnemu toku neoliberalizma"
Predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Jože Osterman je spomnil na evropsko raziskavo, ki je pokazala, da je Slovenija po udeleženosti v kulturi na prvem mestu, ljubiteljska kultura pa je po njegovih besedah na najbolj primarni ravni v družbi. Če lokalne ravni kulture ne bomo obdržali, da bodo npr. ugasnile knjižnice, bo z družbo konec. Zato se je, kot je poudaril, treba razjeziti in upreti ravnodušnemu toku neoliberalizma.

Ne zgolj več sredstev, tudi odgovornejše ravnanje z njimi
Jadranka Plut je v imenu društva Asociacija izpostavila, da bi bilo treba kulturo prepoznati kot integralni del družbe ter samozaposlene in nevladni sektor vključiti v odločanje pri razdeljevanju sredstev. Tudi predstavnik sindikata Glosa Denis Miklavčič, ki je samozaposlene primerjal s kolonijami, s katerimi so druge države ustvarile bogastvo, je prepričan, da poleg več sredstev potrebujemo tudi odgovornejše ravnanje z njimi.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je obnovil "majhne zahteve, ki veliko pomenijo" in so jih poslali odločevalcem, vendar so jih naslovili "na majhne ljudi, ki naj bi veliko pomenili". Gre za načrtno ignoranco, poleg tega se danes, kot je poudaril, nihče več ne spomni na skupni dogovor evropskih ministrov za kulturo o dvigu proračunskih sredstev.

Po trditvah državnega sekretarja Antona Peršaka je cilj ministrstva približati Slovenijo priporočilu Unesca, naj sredstva za kulturo predstavljajo dva odstotka državnega proračuna. Po nekaterih statističnih podatkih po njegovem to že dosega, ker so všteti tudi mediji. Težavo pa vidi v tem, da se kulturo meri po učinkovitosti, temu primerno je tudi javno mnenje. Ko bo javnost priznala pomen kulture, se bo spremenila tudi politika, je še prepričan.