Drugo
(4)
Damien Hirst
Hirstove pike s svojo uniformnostjo in repetitivnostjo nekatere kritike navdušijo, druge razkačijo. Likovni kritik Adrian Searle jih je nekoč opisal kot "nezadovoljujoče, enako kot cigarete - človeka pomirijo, a tudi zasvojijo". Foto: EPA
Damien Hirst: The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living (1991/2006)
Damien Hirst je s svojo drznostjo na novo začrtal meje sodobne umetnosti. Leta 1995 so mu za njegovo delo podelili tudi ugledno Turnerjevo nagrado. Eno od znamenitejših del je The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living iz leta 1991, 4,3-metrski morski pes v vitrini. Foto: EPA

Dodaj v

Kupovanje Hirstovih del vendarle ni bilo dobra naložba

"Dlje bodo trajala dela, ki se manj agresivno vsiljujejo občinstvu"
8. oktober 2018 ob 16:08
London - MMC RTV SLO

Enfant terrible britanske umetnosti Damien Hirst je pred okroglimi desetimi leti podrl rekord najdražje prodanega dela na dražbi. A na vrhu se je težko obdržati: vrednost njegovih del je do danes menda strmoglavo padla.

Dvodnevna Sothebyjeva dražba Beautiful Inside My Head Forever, se katero je Hirst obšel posrednike (tj. galerije) in svoja dela prodajal naravnost zbiralcem, je septembra 2008 presegla vsa pričakovanja; borze po vsem svetu so se majale, recesija je bila v polnem razmahu, Hirst pa je v dveh dneh zaslužil 126 milijonov evrov.

Umetnin zbiralci seveda ne kupujejo samo zato, ker bi jim bile všeč, ampak v njih pogosto vidijo dolgoročne naložbe – z leti, ko umetnikov ugled in cene rastejo, se zvišuje tudi vrednost njegovih zgodnjih del, ki se jih da nato prodati z velikim dobičkom. V teoriji. A spletna stran Artnet je pred kratkim primerjala številke in ugotovila, da je kar 17 od 19 Hirstovih del, ki so bila na dražbah prodana po letu 2008, v resnici izgubilo vsaj del vrednosti. Skupna izguba prodajalcev njegovih del znaša dva milijona evrov in pol.

Slika lobanje z naslovom Beautiful Mider je denimo leta 2008 lastnika zamenjala za 761 tisoč evrov, lani pa samo še za 510 tisočakov. Izguba za prejšnjega lastnika je še večja, saj je moral kriti tudi honorar posrednika in skladiščenje.

Tim Schneider za Artnet piše še, da ne gre samo za primer ene ali dveh slabo prodanih del, ki bi nižali povprečje Hirstove donosnosti. "Namesto akvarija s formaldehidom bi bila tukaj najprimernejša merska enota krvi od pokola," ponazori Schneider. "Je turobni izkupiček posledica peščice slabih kupčij, ki so omadeževale celo skupino del? Pogled na individualne prodaje poda jasen odgovor: ne."

Ne splača se vztrajati
Izvedenec Don Thompson ocenjuje, da zbiralci, ki so Hirstova dela kupili kot investicijo, najbrž nikoli ne bodo povrnili svojega vložka. "Vrednost njegovih tradicionalnih del – nagačenih živali, slik s pikami, okroglih slik – je bila najbrž najvišja prav na tisti dražbi."

Sicer je pa njegov stanovski kolega Philip Hook zbiralce že daljnega leta 2013 svaril, da bo balon, ki ga je ustvarila promocijska mašinerija okrog Hirsta, prej ali slej počil. Na festivalu v Cheltenhamu je v svojem predavanju med drugim pripomnil: "Umetnik, ki zna zelo dobro preigravati trg in promovirati samega sebe, je v največji nevarnosti, da njegova umetnost utrpi škodo, ko enkrat umre. Dlje bodo trajala dela, ki se manj agresivno vsiljujejo občinstvu."

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
Wien
# 08.10.2018 ob 19:05
Ma nemoj! Klasika je klasika, vse ostalo je vprašljivo.
ZRC
# 09.10.2018 ob 08:19
Ah škoda. Pa tako sem zbiral sredstva za tistega razsekanega konja v formalinu.
PONOS
# 09.10.2018 ob 07:46
Slike ,umetnine se kupuje v začetku cikla konjunkture.
V recesiji je umetnost ,luxus,zlato varen pristan za kapital zato cene takrat paradoksalno rastejo....
piš
# 09.10.2018 ob 07:15
Brez repa in glave
Kazalo