Drugo
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 9 glasov Ocenite to novico!
Kurentovanje
Kurent je bil pred leti razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Foto: BoBo
Kurentovanje
Kurenti so se povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov, ki se vsako leto predstavijo na največjem slovenskem pustnem festivalu na Ptuju. Foto: BoBo
Škofjeloški pasjon
Slovenija ima na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva že vpisan Škofjeloški pasijon. Foto: BoBo

Dodaj v

Kurenti tik pred uradnim vpisom na Unescov seznam

Odločitev bodo uradno sprejeli decembra v Južni Koreji
17. november 2017 ob 11:50
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Po dolgoletnih prizadevanjih naj bi avtohtoni lik kurenta oziroma koranta na Ptujskem in Dravskem polju, vključno z njegovimi tradicionalnimi običaji, decembra vendarle dočakal uraden vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Kot pravijo na ministrstvu, bo organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o kandidaturi Obhodov kurentov uradno odločala šele na zasedanju medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki bo potekalo med 4. in 9. decembrom v Južni Koreji.

Za zdaj je svoje delo zaključilo zgolj strokovno evalvacijsko telo Unesca, ki je obravnavalo kandidature. Nominacijo so ocenili kot ustrezno in medvladnemu odboru predlagali, da kurenta vpiše na ta seznam, slovensko nominacijo pa pohvalili kot vzorčno.

Čelan: Na Unescovo odločitev bi morala biti ponosna vsa Slovenija
Poleg drugih si je za vpis na Unescov seznam dolgo prizadeval nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, tudi sam zvest kurentovim običajem, ki je prav tako vodil komisijo za pripravo nominacije. Odločitev Unesca je nekaj, na kar bi morala biti ponosna vsa Slovenija, pravi. V svetu je sicer kar precej podobnih likov, a nobeden s tako pomembno in raznoliko sporočilno vrednostjo, je prepričan.

Živa mojstrovina državnega pomena
Leta 2012 so Ptujčani obhode kurentov vpisali v slovenski register nesnovne dediščine, zatem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za območje, so pred tremi leti 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov. Vse te je mogoče združene vsako leto videti na največjem slovenskem pustnem festivalu na Ptuju - Kurentovanju, ki bo letos še posebej veličastno.

Ohranjanje dediščine za prihodnje rodove
Na ministrstvu menijo, da vpis predstavlja izjemno priznanje nosilcem, ki to nesnovno dediščino ohranjajo in skrbijo za njen prenos iz roda v rod. Vpis na seznam omogoča celostno promocijo dediščine, poveča njeno mednarodno prepoznavnost in prepoznavnost Slovenije, ob upoštevanju ukrepov, ki so navedeni že v nominaciji, pa spodbuja ohranjanje te dediščine za prihodnje rodove.

Doslej ima Slovenija na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisan le še Škofjeloški pasijon, je pa po prejeti oceni strokovnega evalvacijskega telesa Slovenija umaknila kandidaturo tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas.

Prihodnje leto o čipkah in suhozidni gradnji
Marca letos je ministrstvo za kulturo oddalo še dve nominaciji - klekljanje čipk v Sloveniji ter večnacionalno nominacijo suhozidne gradnje, ki jo poleg Slovenije pripravlja še devet držav - ob Cipru kot nosilcu nominacije še Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani prihodnje leto.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
dharma
# 17.11.2017 ob 11:59
Bravo. Zadnji čas.
Kazalo