Drugo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 9 glasov Ocenite to novico!
Maja Smrekar
V ZDSLU so ponosni so na svojo članico, intermedijsko umetnico in nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar, ki trenutno razstavlja v Narodnem muzeju na Metelkovi. Foto: BoBo
       Poenostavitve v maniri svete preproščine in zdrave kmečke pameti - pri čemer gre prej za 'pamet' kot za zdravo - pritičejo bolj hitlerjugend stilu iz nekega drugega časa. Trmasto nerazumevanje sporočila in plehko dojemanje svete nam je zoprno. Manipulacije, ki umetnost in kulturo trgajo iz konteksta, pa odvratne.       
 Sindikat Glosa

Dodaj v

Likovni, dramski in filmski ustvarjalci branijo svobodo umetniškega dela

Prešernova proslava še vedno odmeva
13. februar 2018 ob 15:01,
zadnji poseg: 13. februar 2018 ob 20:08
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Napade na letošnje Prešernove nagrajence in negativne odzive družbe ter politike do kulture in umetnosti obsojajo tudi v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov, Združenju dramskih umetnikov Slovenije in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. Zavzemajo se za svobodo umetniškega izražanja, napade pa razumejo kot napad na vse umetnike.

"Danes si lahko sleherni, tudi neprofesionalec in nepoznavalec, dovoli izraziti 'strokovno mnenje - kritiko', ker smo družba, kjer si vodilni politiki upajo javno razglašati, da umetnost ne sodi v naše okolje in je nepotrebna," je v odprtem pismu zapisal predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak, ki se čudi, da si nepoučena družba in politika drzneta posegati v polje umetniških kreacij in umetniške svobode.

Ponosni so na svojo članico, intermedijsko umetnico in nagrajenko Prešernovega sklada Majo Smrekar, ki trenutno razstavlja v Narodnem muzeju na Metelkovi: "Ustvarjalki, katere glas in odmevnost sežeta daleč v svet, kjer ji za vrhunsko delo, pri katerem vstopa na komaj možne skrajnosti področja mejnih vej umetnosti, kulture, bivanja in estetike, podeljujejo največje mednarodne nagrade in priznanja, saj je naredila velik korak k popularizaciji, razumevanju in približevanju hibridne umetnosti širšim javnostim. Je članica, ki vnaša med naše vrste novosti in sodobne usmeritve na področju likovno-vizualne umetnosti."

Tak napad je napad na svobodo umetniškega izražanja
"Vsak umetnik ima svoj edinstveni glas, njegova dolžnost in pravica je, da s svojim glasom svobodno poje, kot narekuje glas domišljije - matere vseh umetniških del. Umetniško delo je vedno tudi metafora. /.../ Umetniško delo je vedno čustven izraz umetnika, v tem je njegova lepota in moč,"
pa svojo članico, gledališko ustvarjalko Simono Semenič, brani Združenje dramskih umetnikov Slovenije, kjer tudi menijo, da je populistično blatenje umetnika, ki ima kritičen pogled, nedopustno in družbeno škodljivo.

Takšni napadi so napadi na vse slovenske umetnike in na svobodo umetniškega dela vseh ustvarjalcev, so prepričani tudi v Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev. "Popolnoma očitno je, da imajo take vrste pritlehnega, hujskaškega govora v medijih in celo na političnem parketu jasen cilj: v volilnem letu naščuvati čim večji del volilnega telesa proti slovenskim umetnikom in proti javnem financiranju kulture, hkrati pa tudi zatreti in zaustaviti kritično umetniško misel in ustvarjalnost podrediti oblasti," so zapisali.

Filmski ustvarjalci so prepričani, da tovrstna retorika v civilizirani državi ne sme ostati prezrta, zato pozivajo tudi politični vrh, naj obsodi napade. Naj se "v tej vsesplošni gonji proti kulturi" oglasi minister za kulturo Tone Peršak in prevzame glavno odgovornost za takšen odnos do kulture, je že v ponedeljek pozval predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.

Zaskrbljenost zaradi napadov na svobodno izražanje
V Asociaciji, mreži samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij v kulturi, so prav tako zaskrbljeni zaradi niza napadov na svobodno izražanje ustvarjalk in ustvarjalcev v zadnjih mesecih. "Ena najbolj prepoznavnih dramatičark Simona Semenič je zaradi svojega umetniškega performansa s slovensko zastavo podvržena sovražnemu govoru, pritlehnim napadom in celo kazenski ovadbi. Enako se dogaja eni najbolj prepoznavnih intermedijskih umetnic v mednarodnem prostoru in pri nas Maji Smrekar. Njuna dela so deležna zasmehovanja, pokroviteljstva, nerazumevanja," so zapisali.

"Namesto da bi bila podelitev nagrad Prešernovega sklada slavnosten triumf praznovanja prodornih umetnic, ki premikajo meje obstoječih družbenih norm, se je sprevrgla v diskurz, poln sovražnosti, mizoginije in prepričanj, ki ne spadajo v sodobno, odprto in strpno družbo. Izrazi, kot je 'izrojena umetnost', je nekaj, kar poznamo iz učbenikov o totalitarnih režimih. To je nekaj, čemur je Evropa že zdavnaj rekla jasen nikoli več," so še sporočili iz Asociacije in pozvali politične odločevalce, da se jasno opredelijo do teh napadov.

Odzvali so se tudi pri sindikatu Glosa: "Poenostavitve v maniri svete preproščine in zdrave kmečke pameti - pri čemer gre prej za 'pamet' kot za zdravo - pritičejo bolj hitlerjugend stilu iz nekega drugega časa. Trmasto nerazumevanje sporočila in plehko dojemanje svete nam je zoprno. Manipulacije, ki umetnost in kulturo trgajo iz konteksta, pa odvratne."

A. J., G. K.
Prijavi napako
Komentarji
skera
# 13.02.2018 ob 16:14
Joj kolk smo občutljivi. Umetnikom in kulturnikom očitno ne sme nihče nič rečt.
Včasih je bila kultura orodje narodnega prebujenja, danes je velikokrat nasprotno. Žal!
jahbulon
# 14.02.2018 ob 17:49
Trialog v slovenskem filmu, ultra umetniško:
Pijanc kelnerci: Joži, Joži, še en bokal vina hočem, pa naj stane, kar hoče.
Kelnerca pijancu: Mar ti še ni bilo dovolj, Dominik, deluješ že precej pod paro.
Kurba kelnerci: Za božjo voljo, Joži, daj gospodu vendar piti, časi so težki in še težji obetajo biti.
bolkonsky
# 13.02.2018 ob 23:20
umétnost -dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti
estétika -filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega
vrédnost -značilnost česa glede -
- na kako količino
-na zadovoljevanje določenih potreb
-na mero ustrezanja določenim merilom...
oziroma-
-kar je vredno priznanja
-značilnost česa glede na vloženo delo ali v razmerju do drugega blaga

suma summarum-
folk je enostavno pogruntal da v umetnosti ni več ustvarjanja,estetike in vrednosti...
po domače rečeno-vse skupaj ni nič vredno...

denar kvari značaj press

he,he,he...
bilo bi fino izumit časovni stroj in današnjo umetnost poslati v preteklost...
to bi se valjali od smeha...Cankar bi vse raztrgal in zažgal...
Kafka je imel prav...
jahbulon
# 14.02.2018 ob 17:40
Ta stroka, za katero se radi skrivajo, je z zavrnitvami dobesedno izgnala Mitjo Okorna, zanje ni bil dovolj dober, naš denar je vlagala v depresivne, ampak družbeno angažirane filme s socialno noto in v katerih govorijo pravilno filmsko slovenščino, ki je ne slišiš nikjer drugje. V slovenskih filmih še pijanci in kurbe govorijo knjižno slovenščino, ker bože ne daj, da bi govorili tako, kot ljudje res govorijo, to ne bi bilo dovolj umetniško.
jahbulon
# 14.02.2018 ob 05:28
Negraužen slamnati mož je vse skupaj, ker z morebitno izjemo kakega trolla nihče niti ni odrekal Smrekarjevi ali komukoli drugemu pravice do svobodnega izražanja, vprašanje je že ves čas, zakaj naj bi davkoplačevalci financirali živeče umetnike in "umetnike". Mimogrede, Smrekar je po izobrazbi namreč biologinja in zanimivo bi bilo videti kako likovno delo te velike artistke.

Odgovora na to vprašanje ni, ker tudi logike ni nobene, državljani morajo imeti pravico, da sami po svoji svobodni volji kupujejo umetnost, ki zanje predstavlja vrednost.

Ocena Vinka Moderndorferja, da so vsi tisti, ki ne doživijo umetniške ekstaze ob pogledu na dojenje psov, ljubitelji poskočnic in reality showov, je pa itak podcenjujoča in ponižujoča in pove vse o tem, kaj si tisti, ki na naš račun razkošno živijo, dejansko mislijo nas.

Hvala pa davkoplačevalcem paraziti itak nikoli ne rečejo.
anomis
# 17.02.2018 ob 22:24
@jahbulon:

Traparije. Maja Smrekar je prejemnica najvišjega mednarodnega priznanja na področju intermedijske umetnosti. Upravičeno. Ker odpira vprašanja in vpoglede, ki so še kako vizionarski. Kar je za zaplankane Slovence nerazumljivo in pozabljenja vredno, intelektualno razvit del svetovne javnosti pač uspe dojet. Škoda je pač na strani Slovencev. Na žalost, a kot ponavadi. Nič novega. Kot na Evrosongu, tako tudi na vseh drugih področjih.
anomis
# 15.02.2018 ob 15:20
@jahbulon:

Maja Smrekar je med drugim akademska kiparka, ne pa biologinja, ki naj bi se šla umetnost.

@stari 59:
Mlada dama ni prejela Prešernove nagrade (za življenjsko delo), ampak nagrado Prešernovega sklada (za določeno umetniško delo), ki seveda ne znaša 24.000. Pred časom je znašala 5000. Ne vem, če še toliko.
stari59
# 14.02.2018 ob 22:08
Slovenske Novice : 7500 evrov znaša Bloudkova nagrada, 24.000 Prešernova. Mladi dami ne bo več treba jesti fižola. Vsaj nekaj časa.
Veverica
# 14.02.2018 ob 15:25
Torej tema ljudske razprave bi morala iti v smeri, da se pojasnijo kriteriji za izbor nekoga, ki smo mu dali maš denar. Žal državljani bimamo te svobode, da bi rekli "Ne bomo plačevali davkov".
Smrt fašizmu-svoboda govoru, če sem malo sarkastična. :P
Veverica
# 14.02.2018 ob 15:19
Nekateri nagrajenci sklada v prejšnjih letih: režiser z zavidljivim opusom, glasbenik in multiinstrumentalist, ki ga poznajo po vsem svetu, priznani slikarji, kiparji, pesniki ipd. ...
Letos: zaradi dveh primerkov, katerih ostala dela so tako nepomembna ter brez vrednosti in, ki sta za to, da sta opaženi naredili eksces-ki je zgolj in samo to-enako brez širšega pomena za družbo, so ostali prejemniki, ki imajo kaj pokazati, ostali popolnoma neopaženi in spregledani. Kar je za take bleferje najbolj vzgojno je, da jih tako mediji kot družba popolnoma ignorirajo.
povzetek
# 14.02.2018 ob 10:36
Hahaha, kakšne klatita vidva. Vse vaše zablode si lahko razrešita z malo guglanja.
bolkonsky
# 14.02.2018 ob 10:01
če mi je nekdo dal minus zaradi 'opisa' stanja glede kulture v SFRJ in komunistov, mu tukaj prilagam sledeče-
'Vsi pametni in praktični ljudje so vstopili v Partijo, trmasti buteljni pa smo rekli ne.'
(Svetlana Makarović)

no?
zvepleni
# 14.02.2018 ob 06:39
Kako naj razumem zastavo s trebuhom?
Emancipacija in feminizem ruši družbo, družino, državo...
Haso
# 14.02.2018 ob 06:29
Z umetnostjo je tako, da velikokrat v svojem času ni razumljena. Velikokrat pa tudi tako, da je v svojem času cenjena in slavljena, potem pa utone v pozabo in ne preživi. Ti dve sta očitno razumljeni in cenjeni, saj sta dobitnici nagrad.
povzetek
# 13.02.2018 ob 17:38
@skera
Takrat so pa kritiki umetnosti govorili, da mora umetnost slaviti Boga in kralja, v skrajnem primeru naravo. Očitno je treba danes kaj drugega prebuditi.
forest9
# 18.02.2018 ob 18:37
Ti odzivi so po svoje kar zanimivi, saj odražajo "zamorjenost" "delovnih" ljudi, ki "morajo" financirati kulturnike (ti pa - presenetljivo - menda ne ustvarjajo to, kar bi si plačniki želeli). Obtožuje se tudi državo in politiko (kot da naj bi oni nadzirali, kaj umetniki ustvarjajo), čeprav mnogi umetniki ravno izpostavljajo družbene probleme (brez dlake na jeziku in ne le "jamranje"), so pa seveda tudi taki, ki ne naredijo prav kaj posebnega. A ti, se morajo tudi precej potruditi, da dobijo status samozaposlenega v kulturi, ki pa je dejansko minimalna plača. Kakorkoli, verjetno večina ne pozna ne del M. Smrekar niti S. Semenič in brez tega ter njihove kontekstualizacije je res nesmiselno kritizirati. Bral sem eno knjigo od Simone Semenič in lahko rečem, da mi je bila kljub nenavadnem slogu všeč, je izredno pronicljiva avtorica, seveda pa tudi provokativna. Kaj veš, morda pa je to tudi del njenega performansa - namreč, kako se bo družba odzvala na njeno delo.
jahbulon
# 15.02.2018 ob 23:39
@anomis Mea culpa, nekje sem prebral, da je biologinja. V vsakem primeru sta ona in Jé samo fižolove konzerve Semenič zame pozitivna lika, uspelo jima je, kar pred leti ni Mrkaiču, namreč da se je začela javna debata o (ne)smiselnosti davkoplačevalskega financiranja živečih umetnikov. V enem letu, mark my words, bo ta neumnost stvar preteklosti, pa če bo potreben referendum. Piko na i je dal pa Vinko M., ko je davkoplačevalce označil za hlapce, ljudje niso bebci, v par dneh si je uspela kulturna srenja popolnoma odtujiti državljane, praktično ne najdeš mnenja ali komentarja v podporo parazitom. Razen seveda Mladina, zadnja utrdba tranzicijske elite, povej mi kdo te brani in povem ti kdo si.

Kulturniki sami so pa bolj zbegani kot Car Nikolaj marca 1917, včeraj so protestirali za svobodo izražanja, ko je šlo za Semenič Smrekar, danes protestirajo proti svobodi izražanja, ko gre za državljane. Sami si streljajo v koleno.
mend055
# 14.02.2018 ob 15:12
Veste bolkonsky, čas leve Jugoslavije je izčrpno hranil (in nahranil) tudi enega umetnika in pedagoga, ki ga osebno cenim, je pa zadnja dolga samostojna leta ta gospod bolj zagovornik DESNE orientacije v Sloveniji, kolikor se je dalo to oceniti bolj od daleč.
G. Andrej Jemec, akad. slikar.

Kako to komentirati? Da leva provenienca hrani kasnejšo desno? Saj obratno je tudi možno...
Bi rekel da ni odgovora, da ni recepta... Vsak nekaj da tej naši družbi...
bolkonsky
# 14.02.2018 ob 08:33
Semeničeva danes ekskluzivno za Dnevnik jamra, da mora jesti samo fižolove konzerve, morda je povezano s tem.
----------------------------
saj jih moramo tudi mi...pa zaradi tega ne režemo NACIONALNE zastave slovenskega naroda...

sicer pa je stvar jasna...
umetniki pač niso oz. NE MOREJO (to zahteva izvirnost,navdih,domišljija...) skočili
iz 'stanja' v bivši državi(SFRJ),ko so komunisti HRANILI umetnike...
takrat so komunisti v 'sklopu' utrjevanja oblasti pač namenjali del denarja(in to velik del) za kulturo,s katero so 'ljudstvo' takorekoč SILILI v gledališča,kinodvorane,ljubljansko ,opero...
in zato so takratni umetniki LEPO ŽIVELI...imeli so denar,spoštovanje,publiciteto...skratka bili so 'zvezde'...

no,danes smo pa v demokraciji in vsak se po svoji vesti in seveda finančnem stanju odloči
kam bo dal svoj denar...
in,ker ljudem kratko malo 'dol visi' (predvsem zaradi slabe kvalitete) za umetnost je pač tako,kot je...
na drugi strani se pa država na vse kriplje trudi ZAGOTOVITI 'socialni mir' in mora denar namenjati za 'miljon reči' za umetnost zmanjkuje denarja...
povsem logična stvar,ker človek najprej rabi kruh,šele potem 'duhovno hrano'...

in umetniki pač bentijo...
sicer pa je še dolgo trajalo,glede na splošno stanje,predno so kulturniki začeli jesti 'fižolove konzerve'...večina folka jih že dvajset let...

pa še nekaj konkretno o kvaliteti-
nisem še zasledil,da bi,recimo Iztok Mlakar rezal slovensko zastavo in bentil čez odnos ljudstva in države do kulture,ter govoril kako mora jesti samo 'fižolove konzerve'...
le zakaj...he,he,he...?
jahbulon
# 14.02.2018 ob 06:59
“Kako naj razumem zastavo s trebuhom?”

Semeničeva danes ekskluzivno za Dnevnik jamra, da mora jesti samo fižolove konzerve, morda je povezano s tem.

Sicer pa predlog: če se prejemniki socialne podpore obvežejo, da bojo začeli pisati poezijo, se jim socialna podpora poveča na 1.000 eurov, ker s tem postanejo umetniki, zanje pa, kot je znano, veljajo neka posebna pravila in privilegiji, ni jim npr. treba hoditi v službo. Mora pa država jasno redno nadzirati, če dejansko producirajo poezijo v količini, ki se določi s podzakonskim aktom. O kakovosti omenjene poezije pa seveda ni dovoljeno razpravljati, ker so take razprave napad na svobodo umetniškega izražanja.
Kazalo