Botanični vrt danes sodeluje z več kot 300 evropskimi in svetovnimi vrtovi, leta 2007 pa je bil predstavljen v knjigi Botanic gardens a living history. Med 178 zgodovinsko pomembnimi botaničnimi vrtovi na svetu, ga knjiga uvršča v prvo desetino najpomembnejših vrtov na svetu. Foto: MMC RTV SLO
Botanični vrt danes sodeluje z več kot 300 evropskimi in svetovnimi vrtovi, leta 2007 pa je bil predstavljen v knjigi Botanic gardens a living history. Med 178 zgodovinsko pomembnimi botaničnimi vrtovi na svetu, ga knjiga uvršča v prvo desetino najpomembnejših vrtov na svetu. Foto: MMC RTV SLO
200 let ljubljanskega botaničnega vrta

Ljubljanski botanični vrt neprekinjeno deluje že od leta 1810 in je najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Ljubljani. Pred 200 leti ga je ustanovil Franc Hladnik, po katerem se imenuje rastlina Hladnikia, ki je tudi del novega logotipa Botaničnega vrta. Po besedah sedanjega vodje vrta Jožeta Bavcona sodi ta med srednje stare botanične vrtove na svetu. V njem si je mogoče ogledati več kot 4500 različnih domačih in tujih rastlin v devetih vsebinskih enotah. Ustanova skrbi za predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju, je pa tudi življenjski prostor pisane družbe rastlin in živali.

Brez težav ne gre
Botanični vrt pa je, ne glede na svoj status najstarejše ustanove, leta 2008 skoraj ostal brez finančne podpore. "Leta 2008 se je izkazalo, da smo ostali brez financiranja, ker nismo bili mestni zavod. Tedaj nas je v večini financirala Mestna občina Ljubljana. Težave smo težko reševali, vrt še vedno nima dovolj denarja za normalno obratovanje kot drugi vrtovi," je poudaril Bavcon. A kljub temu vrt, kot pravi, deluje kot najbolj razviti botanični vrtovi na svetu.

Načrti za prihodnost
Na to kaže tudi gradnja tropskega rastlinjaka, ki ga financira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo prek ljubljanske univerze. Naložba, vredna okrog milijon evrov, bo vrtu, ki bo nared predvidoma jeseni, po mnenju Bavcona dalo tisto, kar potrebuje - tropski vrt. To pa zato, pojasnjuje, ker smo v zmernem podnebju in se teh rastlin ne da gojiti v zunanjem delu vrta. Želja vodje Botaničnega vrta je tudi, da bi obnovili stari rastlinjak iz leta 1955, a tu se zapleta. Mestna občina Ljubljana se je že spomladi odpovedala sredstvom, ki bi jih zaradi odžagane "operne bukve" nekam drugam vložila, in jih je namenila botaničnemu vrtu, pojasnjuje Bavcon in dodaja, da se zatika pri okoljskem ministrstvu.

Veliko zanimanje
Poleg lokacije na Ižanski ulici delujeta v okviru vrta tudi rastlinjaka ob biološkem središču Biotehniške fakultete na Večni poti pod Rožnikom in v Tivoliju ob čolnarni. Botanični vrt kot skriti biser osrednje Slovenije vsako leto obišče okoli 50.000 ljudi, opravijo pa tudi do 8000 strokovno vodenih ogledov za učence, dijake, študente in druge zainteresirane skupine.

200 let ljubljanskega botaničnega vrta