Kip orla, ki ima v kljunu kačo, je dejansko star skoraj dva tisoč let. Simbol nesmrtnosti oziroma moči, ki je nekoč verjetno krasil aristokratsko grobnico, strokovnjaki označujejo kot eno najbolje ohranjenih rimskih plastik, izdelanih na Otoku. Kip iz cotswoldskega apnenca bodo komaj mesec dni za tem, ko so ga izkopali, za pol leta razstavili v mestnem muzeju.
Edin poškodovani del plastike je krilo, poznavalec rimske umetnosti Martin Henig ga je po navedbah Guardiana opisal kot najsijajnejše rimsko-britansko delo, ki so ga kadar koli našli v Londonu, in enega najbolje ohranjenih kipov iz antičnega poglavja Otoka. "V izjemnem stanju je, prav takšen, kot je bil nekoč. Izginila je le polihromacija, ki je verjetno prebledela v jarku."
Čas razcveta antičnega Londiniuma
Podobne orle so našli že po vsem imperiju, po eni strani so simboli cesarske moči, po drugi strani del grobne plastike najvišjih slojev. Londonskega orla datirajo v prvo stoletje, čas blaginje antičnega Londiniuma. Strokovnjaki domnevajo, da je stal na mavzoleju ob pokopališču zunaj mestnega obzidja, ob liniji, ki je nekoč povezovala ključne stavbe, podobno kot Via Appia v Rimu.
Tam je nato ležal skoraj dve tisočletji, preživel vse dobe britanske zgodovine, dokler ga niso prejšnji mesec našli med pripravami gradbišča za 16-nadstropni hotel.
Frontalni del kipa kaže natančno obdelavo, medtem ko je zadnji del tako rekoč raven, kar da slutiti, da je prvotno najverjetneje stal v niši. V bližini najdene živalske kosti in fragmenti posodja namigujejo na pogrebne pojedine ali obisk družinskih članov na zadnjem počivališču pokojnih.
Kača, ki jo ima orel v kljunu, je lahko nosilka precej nasprotnih si pomenov. Lahko ima pozitiven podčrtaj, zlasti ko se obe živali ljubeče prepletata, ali pa je nosilka zla. S tem se v londonskem primeru zmagoslavno spopada orel.