Plečnikova arhitektura je Ljubljani dala samosvoj monumentalni značaj, Fabianijeva pa je bila arhitektura dunajske šole. Ob njej spoznavamo tisto zanimivo srednjeevropsko kulturo fin-de-siecla, ki nam je dala ne le arhitekte in likovnike, ampak tudi izvrstne književnike in mislece, od Franza Kafkein Stefana Zweiga do Sigmunda Freuda. Foto: Mladinska knjiga
Plečnikova arhitektura je Ljubljani dala samosvoj monumentalni značaj, Fabianijeva pa je bila arhitektura dunajske šole. Ob njej spoznavamo tisto zanimivo srednjeevropsko kulturo fin-de-siecla, ki nam je dala ne le arhitekte in likovnike, ampak tudi izvrstne književnike in mislece, od Franza Kafkein Stefana Zweiga do Sigmunda Freuda. Foto: Mladinska knjiga

Vedno pride čas obnove, ki zahteva nujne spremembe, to je čas rušenja starih in uvajanje novih elementov, saj na svetu ni prostora za negibne stvari.

Maks Fabiani
Ferrarijev vrt v Štanjelu
Predvsem po drugi svetovni vojni se je Fabiani posvetil urejanju rojstnega kraja Kobdilja in Štanjela, v katerem je potem živel do konca življenja. Foto: BoBo
Mestna palača Urania je odličen primer Fabianijeve "spravljive linije", ki je povezala modernizem secesije in historicizem. Uranio je Fabiani tako zasnoval funkcionalno in sodobno z nekaterimi sodobnejšimi oblikami, kot je secesijski stolp z opazovalnico, pročelje pa je oblikoval v neobaročnem slogu, s katerim se je prilagodil prevladujočemu značaju mesta. Foto: Mladinska knjiga (Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst)
Po Fabianijevih načrtih so zgradili še en objekt, ki je bil izjemnega pomena za slovenstvo. To je bil tržaški Narodni dom, ki so ga fašisti leta 1920 zažgali, v letih 1988-1990 pa so stavbo obnovili in tudi rekonstruirali monumentalno Fabianijevo pročelje. Narodni dom je bil inženirsko nadsodoben, saj je stavba imela lasten električni agregat, pa tudi centralno ogrevanje. Foto: Mladinska knjiga (Maks Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst)

Fabianijevo leto, ki ga bodo poleg Ljubljane proslavili tudi V Štanjelu, Gorici, Novi Gorici in na Dunaju, je razdeljeno na tri sklope - prvi je povezan z njegovim izvorom, rojstvom in otroštvom na Krasu v obdobju tedanje Avstro-Ogrske. Drugi je povezan z njegovim ustvarjanjem na Dunaju, ko je Fabiani doživel največjo slavo, tretja pa z drugo polovico njegovega življenja na Krasu in Goriškem, saj se je po prvi svetovni vojni tja vrnil, da bi pomagal pri obnovi popolnoma porušenih krajev na soški fronti.

Arhitekt monarhije
Razstava v atriju ljubljanske Mestne hiše se odpira 25. marca. Postavitev Maks Fabiani, arhitekt monarhije, bo, napoveduje njen avtor Andrej Hrausky, namenjena najširšemu občinstvu. Na 50 panojih bodo predstavljena arhitektova dela na Dunaju, v Ljubljani in Trstu.

V avstrijski prestolnici je Fabiani postavil tri palače, ki so spadale med najznamenitejše arhitekture z začetka 20. stoletja. S svojimi regulacijskimi načrti in stavbami Ljubljane je prvi določil razvoj mestnih potez, ki jih je pozneje nadgradil arhitekt Jože Plečnik. V Italiji je v Trstu načrtoval Narodni dom in v Gorici Trgovski dom, ki sta bila kulturni in gospodarski središči tamkajšnjih Slovencev.

34 dogodkov s skupno rdečo nitjo
V Fabianijevem letu se bo po besedah podžupana Ljubljane Janeza Koželja, ki tudi vodi koordinacijski odbor Fabianijevega leta, zvrstilo 34 različnih dogodkov. Med drugim bodo v Mestnem muzeju Ljubljana predstavili Fabianijeve regulacijske načrte in izvedbene projekte za Ljubljano, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje pa pripravljajo razstavo o modernem slovenskem urbanizmu, ki so jo naslovili Nova tisočletja.

Na Goriškem v organizaciji Društva primorskih arhitektov, novogoriške mestne občine, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Občine Gorica nastaja dvodelna razstava z naslovom Fabianijevo delo na Goriškem po 1. svetovni vojni, ki bo septembra na ogled v Gorici in Novi Gorici.

V domovini spregledan iz političnih razlogov
Kot je poudaril Koželj, sta Fabianijevo obsežno delo in njegov pomen v zgodovini arhitekture in urbanizma v prvi polovici 20. stoletja zapostavljena in premalo cenjena. Razlog ni le v premalo sistematičnem raziskovanju zgodovine sodobne arhitekture, ampak predvsem v opredelitvi tako narodne kot politične pripadnosti Fabianija, ki je delal in deloval vse življenje v narodno mešanem, večkulturnem prostoru.

Življenje na prepihu
Da bi lahko uresničil svoje težnje, se je moral prilagajati spremenljivim kontekstom in prelomnim zgodovinskim okoliščinam svojega časa, v katerem je veljal za razseljeno in nikoli popolnoma zaupanja vredno osebo. Avstro-ogrske oblasti so ga imele zaradi naklonjenosti slovenskim umetnikom za Slovenca, pri italijanskih oblasteh je veljal zaradi rodbinskega porekla in zvez z avstrijskim dvorom za Avstrijca, v Ljubljani zaradi udinjanja fašističnim oblastem za Italijana.

Urbanist, arhitekt, oblikovalec, mislec, pisec in izumitelj Maks Fabiani (1865-1962)je izhajal iz družine, v kateri so govorili tri jezike. Obiskoval je realko v Ljubljani, arhitekturo je študiral na Dunaju.

Na čelu obnove Posočja
V avstrijski prestolnici se je Fabiani kot arhitekt in profesor hitro uveljavil v tamkajšnji svetovljanski eliti. Bil je tudi sodelavec vodilnega avstrijskega arhitekta tistega časa Otta Wagnerja. Pred koncem prve svetovne vojne se je z Dunaja vrnil na domači Kras z namenom, da se posveti delu pri prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa. V naslednjih letih je pomagal obnavljati številne uničene vasi, največ svojega dela pa je posvetil Štanjelu in rodnemu Kobdilju. Zato so se tudi na Mestni občini Nova Gorica odločili, da leto posvetijo njemu in bogati kulturni in ustvarjalni dediščini, ki jo je zapustil.

V zvezi s polemikami, ki se pojavljajo v zadnjih tednih, ker je bil Fabiani član italijanske fašistične stranke, je raziskovalka na Raziskovalni postaji ZRC-ja SAZU-ja Nova Gorica Jasna Fakin Bajec dejala, da se je za razumevanje zgodovinskih virov treba vedno postaviti v čas nastanka zgodovinskega vira. "Treba je razumeti čas, v katerem je Fabiani deloval, in biti pri tem objektiven."

Vedno pride čas obnove, ki zahteva nujne spremembe, to je čas rušenja starih in uvajanje novih elementov, saj na svetu ni prostora za negibne stvari.

Maks Fabiani