Turk je podprl delovanje zavoda tudi po koncu projekta EPK-ja, saj poudarja, da je vodstvu zavoda uspelo vzpostaviti kulturno vozlišče, ki prej ni obstajalo: "Tukaj se je zbrala neka skupina, neka energija, neko znanje, ki bi ga bilo škoda pozabiti."

Prelom z industrijsko preteklostjo
"Mariboru se dokončno dogaja prelom z industrijsko postindustrijsko preteklostjo in prihaja v obdobje, ko bo mesto ustvarjalnosti, mesto znanja, mesto izobraževanja. Mislim, da ko bomo iskali letnico v zgodovini, kdaj je Maribor to postal, kdaj se je ta prelom zgodil, bomo govorili o letu 2012, ko je bil tukaj EPK. To ni EPK nekih presežkov, ki bi se ga spomnili po tem, da so sem prišla vrhunska imena, za katerimi so ostali plakati in zanimive slike iz družabne kronike, morda veliki stroški. To je cel kup drobnih dogodkov, ki dejansko spreminjajo tkivo mesta. To se mi zdi najbolj pozitivno pri EPK-ju in njegovem značaju," je povedal minister Turk, osrednja točka njegovega obiska v podravski regiji pa je bila seznanitev s potekom dogajanj v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK).

Ocena opravljenega dela je po mnenju prirediteljev nadvse pozitivna in s to oceno je soglašal tudi minister dr. Turk, ki je poudaril predvsem vpetost zavoda Maribor 2012 v mestno tkivo, njegovo povezanost z obstoječimi kulturnimi ustanovami in razmišljanje v smislu regije, torej ne samo o mestu. Podatki o živahnosti trgovske in gostinske dejavnosti, pa tudi o precejšnjem povečanju števila prenočitev v hotelih, vzbujajo optimizem, sporočajo iz ministrstva o Turkovem obisku.

Širčina zamisel ni več aktualna
O prihodnosti zavoda Maribor 2012 Turk meni, da bi bilo treba po koncu EPK-ja izkoristiti znanje in izkušnje iz tega projekta, vendar mora o tem odločiti občina in ne država: "To morajo biti avtentični lokalni interesi. Interesi pomenijo tudi, da si pripravljen stvar v največji meri financirati. S tujim, državnim denarjem bi marsikdo delal marsikaj." Zamisel, ki jo je omenjala prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca, da se zavod po letu 2012 prelevi v agencijo za kulturno promocijo, očitno ni več aktualna, saj Turk, kot je dejal, teh načrtov ne pozna. Je pa pojasnil, zakaj so na ministrstvu zahtevali nov razpis za gradnjo Umetnostne galerije Maribor (UGM), s čimer se bo gradnja še dodatno zavlekla.

"Umetnostna galerija ima vso našo podporo. Uradniki imajo nalogo, da naredijo vse, da se Mariboru pomaga, da zloži dokumentacijo na način, ki je primeren in legalen za koriščenje evropskih sredstev," je pojasnil. Sporna je torej umestitev galerije v načrtovano Mariborsko kulturno središče Maks. "Mi ne moremo evropskih sredstev vlagati v objekte, ki niso v javni lasti. Ne moremo financirati gradnje v zasebnem objektu," je še povedal minister.