"Če ste del gibanja #jaztudi ali če kdaj razmišljate o implikacijah, ki jih ima umetnost za resnično življenje, podprite to kampanjo," je ob peticiji zapisala njena avtorica Mia Merrill. Foto: Reuters
Zasanjana Therese
Merrillova ne poziva, naj se Balthusovo delo "cenzurira, uniči ali za vedno skrije"; rada bi le, da ga bodisi umaknejo s stalne razstave ali pa mu dodajo izvesek, ki bi opisal umetnikov kontroverzni sloves. Foto: Reuters
Balthus
Kritik Christian Viveros-Fauné je za The Village Voice leta 2013 zapisal sledeče: "Balthus, prvi umetnik 'slikanja pod kiklo', je kariero posvetil obsesivnemu upodabljanju ženske najstniške seksualnosti. Danes ni nobenega dvoma o tem, da je bil pedofil." Foto: EPA

Na portretu Zasanjana Thérèse (Thérèse rêvant) je Balthus upodobil sedeče dekle, ki se naslanja nazaj; ker ima nogo oprto na stol, lahko vidimo njeno spodnje perilo. Danes že pokojni poljsko-francoski umetnik, ki se je rodil kot Balthasar Klossowski, je bil tudi sicer znan po slikah predpubertetnih deklet, ki so včasih v sebi nosile erotičen naboj.

Spletna peticija, ki je v manj kot enem tednu zbrala deset tisoč podpisov, je muzej pozvala, naj "še enkrat" razmislijo, ali je Zasanjano Thérèse res pametno razstavljati v trenutnem ozračju spolnih napadov in nadlegovanja.

"Glede na trenutno ozračje v povezavi s spolnimi napadi in obtožbami, ki vsak dan prihajajo v javnost, Metropolitanski muzej z razstavljanjem te slike romantizira voajerizem in popredmetenje otrok," navaja peticija. Njena avtorica Mia Merrill v nadaljevanju predlaga še, da bi sporno sliko zamenjali s kakim delom ženske avtorice iz istega zgodovinskega obdobja.

Merrillova ne poziva, naj se Balthusovo delo "cenzurira, uniči ali za vedno skrije"; rada bi le, da ga bodisi umaknejo s stalne razstave ali pa mu dodajo izvesek, ki bi opisal umetnikov kontroverzni sloves. "Mislim, da bi bila peticija uspešna že, če bi dosegli, da bi Met ob sliko dodal čisto kratko opozorilo, na primer: 'Nekaterim se bo ta slika zdela žaljiva, če se zavedamo umetnikove umetniške fascinacije z mladimi dekleti.'" Isti muzej je leta 2013 Balthusovo retrospektivno razstavo opremil z opozorilom, da bodo dela "za nekatere obiskovalce morda moteča".

Muzej spodbuja k "pogovoru"
V muzeju so sklenili, da bo slika ostala, kjer je, češ da ponuja izvrstno iztočnico za razmislek o sodobni družbi, kot je v izjavo za javnost zapisal predstavnik ustanove Ken Weine. "Taki trenutki ponujajo priložnost za pogovor. Vizualna umetnost je eno izmed najučinkovitejših sredstev za refleksijo o preteklosti in hkrati spodbuda za razvoj družbe prek razprav in spoštovanja umetniške svobode."

Thérèse Blanchard je v času nastanka te slike štela 12 ali 13 let; njena družina je živela v neposredni Balthusovi soseščini v Parizu. Med letoma 1936 in 1939 jo je umetnik upodobil na enajstih slikah, včasih samo, drugič z mačko ali bratom Hubertom. Balthus je umrl leta 2001, njegovega pogreba so se udeležile številne slavne osebnosti, tudi francoski predsednik, Bono (ki je pel na pogrebu), Wim Wenders in Elle Macpherson.

Pred tremi leti je muzej v Essnu odpovedal načrtovano razstavo Balthusovih del, katere del so bile tudi gole fotografije mladoletnega dekleta; sklicevali so se na "pravne posledice".

Mistik ali pedofil?
Leta 2013 je v recenziji neke Balthusove razstave recenzent časopisa The New Republic umetnika oklical za "poslednjega med mistiki, ki so preobrazili umetnost dvajsetega stoletja". "Mistike javnost izmenično časti, zaničuje, demonizira in ignorira - in Balthus je v svoji dolgi karieri doživel vse našteto. Njegova dela lahko zares razumemo šele, če jih sprejmemo kot misticizem, v katerem je meso simbol duha, dekletovo samozavedanje pa emblem umetnikovega odnosa do sveta."

Obstaja tudi drugačna interpretacija. Kritik Christian Viveros-Fauné je za The Village Voice v istem letu zapisal sledeče: "Balthus, prvi umetnik 'slikanja pod kiklo', je kariero posvetil obsesivnemu upodabljanju ženske najstniške seksualnosti. Danes ni nobenega dvoma o tem, da je bil pedofil."