Večina najdenega materiala izvira iz obdobja med 13. in 15. stoletjem. Poleg dodatne kulturno-turistične oživitve Piramide je med rezultati izkopavanj tudi 515 posebnih najdb in več kot pet ton materiala, keramike, kosti, kovine, lesa, kamna ali arhitekturnih elementov, ki jih ima v hrambi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Med sedemmesečnimi izkopavanji so raziskali zahodni bivanjski trakt gradu s petimi prostori.

Največ najdb povezanih s hrano in pijačo
Raziskave so potekale na 1.250 kvadratnih metrov velikem območju z globino izkopa tudi do več kot dveh metrov, trajale pa so vse do sredine leta 2011, so danes sporočili z Mestne občine Maribor. V projektu, ki so ga sicer začeli že predlani, so bila izvedena nujna sanacijsko-konservacijska dela, ki bodo preprečila propadanje odkritih arheoloških ostalin. Sanirane arheološke ostaline gradu na Piramidi so zdaj zaščitene z mrežno ograjo in vidne s poti na vrhu Piramide. V primeru večje organizirane skupine si bo arheološko najdišče mogoče ogledati tudi od blizu pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor.

Na severu se je bivanjski trakt nadaljeval z dvema prostoroma, eden izmed njiju je naslonjen na geološko osnovo. Vanjo je bil vklesan manjši objekt, verjetno tik ob vhodu v grad. Na južni strani je velik prostor z močnimi obodnimi zidovi, gre za samostojen gradbeni poseg. Južni bivanjski trakt se nadaljuje proti vzhodu, na dvoriščni strani pa je bil postavljen arkadni hodnik z devetimi podstavki. Med drobnimi najdbami so odkrili več odlomkov raznovrstnih predmetov. Najpogostejše najdbe so v svojem času služile predvsem pripravi, postrežbi ter uživanju hrane in pijače. Večinoma so bile to glinene posode, redkeje steklene. Manjšo, vendar značilno skupino najdb predstavljajo predmeti, ki sodijo med orožje. Med drugim so našli osti puščic za lok in za samostrel, krogli za puško ali mušketo in sulični osti za kopje oziroma sulico.