Pred dvajsetimi leti so trije amaterski speleologi, ki so kopali po departmaju Ardèche na jugu Francije, povsem po naključju naleteli na jamo, v kateri so se skrivale dih jemajoče, približno 36 tisoč let stare jamske slikarije. Arheologi so jamo nemudoma zaprli za javnost, da bi krhke umetnine obvarovali pred škodljivimi vplivi okolja (in človeka).

Strokovnjaki predvidevajo, da jama nikoli ni bila bivanjski prostor, ampak je bila namenjena izvajanju obredov.

Naslednji teden bo francoski predsednik François Hollande slovesno odprl 55 milijonov evrov vredno repliko celotne jame; zrasla je le nekaj kilometrov od resnične lokacije, ki je bila lani naposled dodana na Unescov seznam svetovne dediščine. Za javnost bo jama odprta od 25. aprila in že zdaj so v predprodaji prodali okrog 40 tisoč vstopnic.

Dvakrat starejša od Lascauxa
Lokacija se razteza na 28 hektarjih goratega, skalnatega in zaraščenega terena nad mestom Vallon-Pont-d’Arc. Nova votlina, ki meri več kot 8 tisoč kvadratnih metrov, bo tudi največja poslikana jamska replika na svetu, meri namreč desetkrat toliko kot maketa jame Lascaux (tamkajšnje slikarije so stare približno pol toliko kot te v jami Chauvet.)

Avtorji projekta se radi pohvalijo, da so - po zaslugi novih tehnologij in računalniških grafik 3D - slikarije, pa tudi postavitev sten, stalagmitov in stalaktitov originalu zvesti "do zadnjega milimetra". Pred gradnjo so posneli več kot šest tisoč digitalnih fotografij in jih prenesli na v računalnik vnesene jamske stene. Samo silhueto jame so reproducirali z revolucionarno računalniško tehnologijo "point cloud", ki zgenerira enotno površino, ki ustreza originalnemu volumnu in profilu.

Obiskovalce ob vhodu pričakajo medvedi, mamuti, dlakavi nosorogi, velike mačke in dirjajoče črede, pa tudi ohranjeni odtisi šap, kosti in medvedja gnezda. Med najbolj markantnimi prizori je, tako prvi obiskovalci, slavna vrezana risba sove.

Iluzija resnične jame je menda popolna: v notranjosti se sploh ne opazi, da stojiš v betonski lupini, katere notranjost je zgrajena iz malte in umetne smole.

Najditelji odrezani od slavja
Pri slovesnosti bodo pravzaprav manjkali samo jamarji, ki so jamo leta 1994 odkrili; najbolj vidni med njimi je Jean-Maris Chauvet. Še vedno so namreč v sporu z državo, ki ima arheološko najdišče seveda v lasti; ne morejo se strinjati z nadomestilom in pripisom zaslug.

Kljub svojim impresivnim dimenzijam je replika v resnici velika samo pol toliko kot original - kljub temu pa so se odločili, da bodo vsa glavna dela reproducirali v naravni velikosti. Obiskovalci bodo hodili po dvignjeni potki, ki bo imela deset opazovalnih točk, kjer se obiskovalec lahko ustavi.