Zaveda se, da so časopisi vezani na kapital. Tisti, ki ga imajo, lahko ustanovijo svoj časopis, a ne morejo sami pisati, zato najamejo novinarje, ki sledijo njihovemu prepričanju. "Novinarji tako postanejo služabniki," je o novinarstvu, ki se po njenih besedah nikoli ni uvrščalo v jezikovno elito, še povedala Maurerjeva.

Ljudje so nekoč bili žejni slovenske besede
Slovenska poezija je po njenem mnenju dobra. Dejstvo, da pa je ljudje tako malo berejo, pripisuje grobosti, ki se je naselila med njimi. Nekoč, sploh po drugi svetovni vojni, so bile naklade pesniških zbirk velike, ker so bili ljudje žejni slovenske besede, danes pa jih grabi nerazumen strah.

Zaradi tega strahu "strašno hlastajo po denarju in materialnih dobrinah". Po njenem so bili novinarji nekoč dobro plačani, saj, kot pojasnjuje, "plače niso bile bajne, bile pa so dobre".

Maurerjeva, ki je izdala več kot 20 pesniških zbirk za odrasle in približno toliko tudi za otroke, je tudi avtorica proznih del, prav tako za odrasle in otroke, ter več kot 80 radijskih iger. Ogromno njenih otroških pesmi - okrog 450 - je doživelo uglasbitev. Med drugim je članica Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN, za svoje delo pa je prejela več nagrad.

Neža Maurer se je rodila na današnji dan leta 1930 v vasi Podvin pri Polzeli. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani, poučevala je na Primorskem. Pozneje je končala še študij na Pedagoški akademiji in slavistiko na Filozofski fakulteti. Delala je kot novinarka in urednica.

Med drugim je bila prva urednica šolskih oddaj na RTV Slovenija, tehnična urednica pri reviji Otrok in družina, pri Kmečkem glasu je urejala kulturno rubriko, po smrti moža pa je postala glavna urednica in direktorica lista Prosvetni delavec. Pozneje je do upokojitve delovala kot samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje RS Slovenije.