"Guggenheim svoj muzejski imperij širi na luksuzni otok v Abu Dabiju. Migrantski delavci delajo na petdesetih stopinjah Celzija v delovnem razmerju, ki je v bistvu trgovina z ljudmi," pravijo v Gulf Labor Artist Coalitionu, s katerim je muzej v tem mesecu prekinil pogovore. Na pročelje newyorškega muzeja Guggenheim in pročelje stavbe, v kateri živi predsednik odbora muzeja, so zato projicirali gesla o prelomljenem zaupanju in muzejskem izkoriščanju delavcev ter portrete nekaterih članov muzejskega odbora. Foto: G.U.L.F.

Guggenheimov muzej je namreč ta mesec prekinil pogovore s skupino Gulf Labor Artist Coalition. Ta je redno opozarjala na porazne delovne in bivanjske razmere delavcev, ki naj bi gradili muzej v Abu Dabiju, vodila dogovore z muzejem in izvajala različne akcije.

Jasno sporočilo
Prekinitev pogajanj je skupino spodbudila k novi akciji. Iz provizoričnega nadzornega centra v kombiju pred muzejem so projicirali več sporočil, ki muzeju ne morejo biti v čast. "Prelomili ste zaupanje", "slaba poteza", "ultraluksuzna umetnost in ultranizke plače", "1 %" in potreti upraviteljev muzeja – vse to je prekrilo zunanjost slovitega muzeja. Še isto noč so se preselili še pred prebivališče predsednika Guggenheimovega odbora Williama L. Macka na Park Avenue in sporočila projicirali na pročelje njegove stavbe.

Sami to dejanje označujejo kot jasno sporočilo upravnikom Guggenheimove fundacije. "Muzeju, ki dobiček ustvarja iz prisilnega dela, bo sojeno v javnosti. Cinična poroka ultraluksuzne umetnosti in ultranizkih plač je nična in prazna," so zapisali.

Prihodnost umetnosti? Prihodnost dela?
To sicer ni prva njihova akcija, je pa zavrnitev muzejskega vodstva možnosti nadaljnjih pogajanj glede delovnih standardov v Abu Dabiju prag strpnosti prestavila nekoliko nižje. Pripadniki Opozicijske struje globalnega ultrarazkošja (Global Ultra Luxury Faction) in organizacije Zalivsko delo (Gulf Labor) namreč že več časa opozarjajo na mizerne razmere v Abu Dabiju – da gre za zlorabljene migrantske delavce, ki za nizko plačo delajo več od dogovorjenih ur, nimajo pravice do pogajanj in ne morejo zapustiti države, saj jim običajno vzamejo potne liste. Nastanijo jih v podstandardnih delovnih taborih, jim plačajo manj od obljubljenega in jim vsilijo mukotrpen delovnik pod žgočim soncem. Če se pritožijo oblastem, jim grozijo z nasiljem. "Je to prihodnost umetnosti?" sprašujejo.

Kaj pa lahko stori posamezna institucija?
"Zadnja akcija G.U.L.F. je še en primer njihove pripravljenosti, da bi napadli Guggenheim zaradi javne odmevnosti, namesto da bi sledili programu premišljenega zagovarjanja," so se odzvali iz Guggenheima, ob tem pa poudarili še lastno nemoč. Kot trdijo, si prizadevajo uporabiti vse vzvode moči za ustrezne delovne razmere delavcev, ki gradijo muzej, a gre za kompleksne dejavnike, na katere posamezna institucija ne more vplivati v celoti. Višina plačila, pravica do organizacije delavcev, načini rekrutiranja delavcev in njihovo plačilo za "šolanje" so odvisni od ureditve v Združenih arabskih emiratih in državah, iz katere delavci migrirajo. Vse to pa presega doseg ene institucije. Kljub vsemu pa so v Guggenheimu prepričani, da so v preteklih šestih letih le dosegli določen napredek v regiji.