Drugo
Državni zbor
Kipe na pilastrih je zasnoval Zdenko Kalin. Osrednji pilaster je namenjen varni poti v prihodnost, sreči, blaginji in miru, na levi in desni stojijo alegorije lepih umetnosti, na zunanji strani pa portal varujejo figure, pripravljene na odpor. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Državni zbor, parlament, stavba, kipi, Kalin,
Kipar Karel Putrih, ki se je tudi sicer največ ukvarjal z modelacijo aktov, figuralike in portretov, je portal zaključil z ikonografijo različnih del. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Državni zbor
Kalin ikonografijo portala zaokroža tudi z moškimi in ženskimi figurami, ki simbolizirajo lepe umetnosti. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Predverje Državnega zbora, Slavko Pengov

Dodaj v

Obtolčeni kipi sreče, blaginje in miru

Ikonografija portala na stavbi državnega zbora
21. maj 2010 ob 12:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pred stavbo državnega zbora se že dolgo ni zbiralo toliko ljudi, ki bi tako pozorno opazovali pročelje, kot zadnje dni. Kakšna je zgodba v nedavnih študentskih nemirih poškodovanega kulturnega spomenika?

Vandalizem je tako stavbo kot pročelje 'osiromašil' ravno leto po tem, ko smo praznovali 50-letnico postavitve zgradbe. Leta 1959 so namreč dokončali pet let trajajočo gradnjo in odprli trinadstropno kvadrasto arhitekturo, ki jo je zasnoval arhitekt Vinko Glanz.

A osrednji simbolni pomen stavbe je zgoščen v bronastem portalu, ki je tudi likovnem smislu glavni poudarek pročelja. Na petih pilastrih sloneča zasnova se vzpenja do polovice prvega nadstropja in tako deluje oziroma prevzema funkcijo balkona, ki je v zgodovini razvoja posvetnih palač zaznamoval 'piano nobile'.

Friz 'delovnega ljudstva'
Pilastre obdaja pohorski granit, pred tega pa so postavljene bronaste figure akademskih kiparjev Karla Putriha in Zdenka Kalina. Preklado portala prekrivajo Putrihovi kipi, razvrščeni po vzoru veličastnih antičnih frizov. Ta plastika ponazarja družinsko srečo, šolstvo, rudarstvo, elektrifikacijo, sodstvo, tekstilno industrijo, strojništvo, sadjarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ladjedelništvo in ribištvo. Na skrajni levi in desni strani zaključujejo in se proti gledalcem oziroma ljudstvu obračajo ženske in moške figure z dvignjenimi rokami.

Slava in čast vsem, ki se trudijo za lepše in polnejše življenje
Kalinova plastika krasi pilastre, ki pospremijo obiskovalca stavbe s simboliko varne poti v prihodnost, sreče, blaginje in miru. Osrednji pilaster se na vrhu zaključi s kipoma dveh puttov, motiva golih otrok, ki mu v zahodnoevropski umetnosti sledimo nazaj do renesanse. V rokah držita venec, ki prinaša slavo in čast vsem, ki se trudijo za lepše in polnejše življenje.
Postave alegorij lepih umetnosti
Pilastra na levi in desni strani sta namenjena alegorijam lepih umetnosti, od kiparstva, glasbe do gledališča, med velikimi ženskimi in moškimi akti alegorij pa so polja, namenjena otroškim postavam, ki zaznamujejo nekatere otroške igre. Figure blaginje in umetnosti varujejo na zunanjih pilastrih krepke postave žensk in mož, pripravljenih na odpor.

Čisti prostori z občutkom za detajl
Portal krasi arhitekturo, ki si jo je manj znano ime slovenskega modernizma, Vinko Glanz, ki se je navduševal nad čistimi prostori, temu zvesto zamislil kot preprost kvader. Stavbo prekrivajo plošče kraškega koprivskega marmorja, na pročelju pa je pod okni zelen oplotniški granit.

Neuresničen Plečnikov načrt
Temelje so začeli na mestu stavbe današnjega državnega zbora izkopavati junija leta 1954. Do odprtja zgradbe pet let pozneje je namreč Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije po vojni zasedala v neoklasicistični palači Kazine, zgrajeni med letoma 1836 in 1838. Zaradi prostorske stiske so vse bolj razmišljali o novi prostorski rešitvi in leta 1949 je arhitekt Jože Plečnik izrisal svojo slavno zamisel stožčasto strukturo na vrhu, ki pa je ostala neuresničena.

Slikarski sprehod po slovenski zgodovini
Umetniška dela za stavbo je konec 50 let prispevalo deset priznanih umetnikov. Omeniti velja fresko slikarja Slavka Pengova v preddverju, na kateri prepoznamo številne figure, ki pripovedujejo zgodovino današnjega slovenskega ozemlja od prvih naselitev do obdobja po drugi svetovni vojni.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
dimež11
# 21.05.2010 ob 15:42
Najmanj, kar bi ob članku pričakoval so slike poškodovanih kipov. Kaj ni nobenega fotografa pri roki? Al' so vsi na četvorki ...
rebelrebel
# 21.05.2010 ob 13:56
Za vse ostalo poskrbi Steklarstvo Kresal.
nixo
# 21.05.2010 ob 16:45
naj bo ta zgradba zgrajena v komunizmu ali ne, zdaj je parlament in kot tak najvišji simbol demokracije, in to, da nihče ne bo odgovarjal za skrunitev tega simbola, in ne plačal (razen nas davkoplačevalcev) je bizarno! Katja Šoba pa še odstopiti noče, res bizarno.
ennui
# 21.05.2010 ob 15:57
@royston

Anonimni pogumneži na internetu kot si ti ste novi in razburljivi.

/sarkazem
Gepard007
# 21.05.2010 ob 14:00
V čast našemu svetovno znanemu arhitektu bi lahko res nardili stožčasto strukturo na vrhu. Pa tako lepo smo jo znali promovirat na prvi slovenski znamki...
kivvi
# 21.05.2010 ob 18:42
Skrbela bi me mlačna in strahopetna mladina. Vendar pa je šlo čez rob, škoda je uničevati
lepe stvari. Pa marsikaj se je najbrž "nacepilo" na to priložnost, na ramena protestnikov.
Vztrajni Volk
# 24.05.2010 ob 22:40
Faracajz, se strinjam s s teboj! Povejte mi, ko pridem na Trg republike , a najdem kje kako še tako skromno obeležje naši samostojnosti, 23 decembru ali 25 juniju, ko smo postali samostojni???! Oprostite, razen lipe, ki ni označena, ga ni! Je morda kje drugje v Ljubljani? Najdemo ga šele na Žalah! !!! Medtem pa še vedno Revolucija kraljuje nad trgom! Je mar stavba mogoče odraz vladanja, ki še vedno kroji našo družbo?
oiradd
# 21.05.2010 ob 18:40
nebi mel nič proti, če bi "nagumpal" kakšnega od teh, ki sedijo v tej stavbi in se praskajo po...

Stavba pa ni nič kriva...škodo pa bomo na koncu plačal davkoplačevalci
w3by
# 21.05.2010 ob 17:32
Nehajte že cvilt, kot da je cela Ljubljana podobna Nemčiji maja '45!
Slik kipov namerno niso objavili.
Ker so celi.
LjuticaBogdan
# 21.05.2010 ob 14:08
Obtolčeni kipi sreče, blaginje in miru

Ja, res so dolga leta lepo predstavljali srečno in bogato Slovenijo. Škoda, ker je slovenski kler z Janšo na čelu tako hitro zapravil vse pridobitve tovariša Tita in Matije Mačka.
Ribiič
# 21.05.2010 ob 13:58
Ovaditi bi morali tudi Kovačiča, ki je s pesmijo "Revolucija" podžigal mlade alkoholike - in ti so se potem šli "revolucijo".
LjuticaBogdan
# 21.05.2010 ob 19:17
Royston. Kaj so poškodovali??? Simbol česa???? Za mene so poškodovali zgradbo, kjer se nahaja kup mentalnih invalidov...

Se strinjam.
faracajg
# 21.05.2010 ob 23:50
Mah, raztural bi ga nej u nulo... tolk da bi ga lahka podrl pa nardil novga po Plečnikovem načrtu - TO BI BLO NEKAJ ZA OBČUDOVAT.

Sj ne rečem, da ta zdajšnji ni ok - sam mal je socialističen in nič posebnega, Plečnikov bi pa bil za ob bok nemškemu Reichstagu, angleškemu parlamentu, evropskemu v Bruslju in podobnim
karolina
# 21.05.2010 ob 21:45
Se strinjam s teboj Ribič, pa tudi Semoliča, ki je tam šuntal ljudi, Golobiča pa ni bilo, pa ravno njega ne, ki je minister za visokošolstvo.
Zvečer je pa pametoval pri Odmevih.
Kipi so pa naša prihodnost, tako bomo izgledali po še dveh letih vladanja sedanje oblasti.
royston
# 21.05.2010 ob 15:50
Kaj so poškodovali??? Simbol česa???? Za mene so poškodovali zgradbo, kjer se nahaja kup mentalnih invalidov...
Kazalo