Paučkove partizanske bolnišnice je skupno ime za šest preprostih skrivnih partizanskih bolnišničnih kompleksov, ki jih je na zahodnem Pohorju s pomočjo domačih aktivistov in sodelavcev OF-a ter partizanov iz enot, ki so bile dodeljene partizanski saniteti, od aprila 1944 do konca vojne zgradil partizanski zdravnik dr. Ivan Kopač - Pauček (1916–1988). Foto: kpm.si
Paučkove partizanske bolnišnice je skupno ime za šest preprostih skrivnih partizanskih bolnišničnih kompleksov, ki jih je na zahodnem Pohorju s pomočjo domačih aktivistov in sodelavcev OF-a ter partizanov iz enot, ki so bile dodeljene partizanski saniteti, od aprila 1944 do konca vojne zgradil partizanski zdravnik dr. Ivan Kopač - Pauček (1916–1988). Foto: kpm.si
V bolnišnicah se je zdravilo okrog 300 ranjencev, med njimi so bili tudi pripadniki zavezniških formacij. Kljub močnim postojankam v dolini in številnim preiskavam terena okupacijskim silam bolnišnic nikoli ni uspelo odkriti. Obnovljena je bolnišnica s skrivnim imenom Trška gora na Legnu, deset kilometrov iz Slovenj Gradca. Foto: kpm.si

Gre za eno izmed dveh še danes ohranjenih Paučkovih partizanskih bolnišnic, ki je nosila skrivno ime Trška gora na Legnu pri Slovenj Gradcu. Obnova bolnišnice, ki velja za kulturni spomenik državnega pomena, kar pomeni, da je njeno obnovo - stala je 36.000 evrov - v celoti financiralo ministrstvo za kulturo, se je začela oktobra lani in končala maja 2010.
Obnovo je vodila mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zaradi izredno slabega stanja pa je bila s pomočjo fotografij in tehničnih podatkov izvedena temeljita rekonstrukcija bolnišnice. Bolnišnica, ki jo sestavljajo trije leseni objekti in stranišče, leži v strmi, osojni grapi na nadmorski višini 951 metrov. Mimo bolnišnice danes vodi evropska pešpot E6.

Šest bolnic v približno letu dni
Potrebe po ureditvi partizanskih bolnišnic na območju zahodnega Pohorja so se pojavile v zadnjem letu druge svetovne vojne, ko je po prihodu 14. divizije na Štajersko februarja leta 1944, območje partizanske 4. operativne cone, kamor je spadala tudi Koroška, zajela množična vstaja proti nemškemu okupatorju. Takrat so doktorju Ivanu Kopaču naročili, naj na zahodnem Pohorju zgradi skrivne partizanske bolnišnice, ki bodo lahko sprejele večje število ranjencev. Od aprila 1944 do konca druge svetovne vojne je tako s pomočjo aktivistov in domačega prebivalstva postopoma zgradil šest bolnišničnih kompleksov, imenovanih Paučkove bolnišnice.

V teh bolnišnicah se je zdravilo približno 300 ranjencev (partizanov, pa tudi pripadnikov zavezniških vojsk), za katere je skrbelo približno sto pripadnikov osebja, poleg bolnišnic pa sta bili posebni enoti tudi centralni sanitetni ekonomat in centralna lekarna. Okupator ni odkril nobene izmed bolnišnic, ki načeloma niso smele vedeti druga za drugo in so bile označene s skrivnimi imeni.

Konec vojne in postopen propad bolnišnic
S koncem druge svetovne vojne so bolnišnični kompleksi začeli popadati, tudi zato, ker so v povojnih kriznih časih okoliški prebivalci odnašali material za gradnjo drugih objektov. Danes sta od nekdaj šestih bolnišnic ohranjeni le dve; za obnovljeno bolnišnico Trška gora na Legnu pa se pripravlja upravljavski načrt. Ko bo sprejet, bo bolnišnico upravljal Koroški pokrajinski muzej. Bolnišnica je vseskozi odprta za javnost, vsebinsko pa jo dopolnjuje stalna razstava o partizanski saniteti na Koroškem v slovenjgraškem muzeju.