Prva v vrsti je bila novinarska konferenca, na kateri so predstavili trenutno stanje glede problematike avtorskega dela pri nas. Pred slabim letom so se v Združenju imetnikov pravic Slovenije povezali z društvi slovenskih ustvarjalcev, da bi skupaj opozarjali na pomen, ki ga ima legalna uporaba.

Po piratstvu Slovenija v samem vrhu EU-ja
Ker je Slovenija v samem vrhu Evropske unije pri nezakoniti uporabi avtorskih del in v primerjavi z drugimi članicami močno zaostaja v boju proti piratstvu, so začeli prav s tem. Izhodišče za predstavitev so bili podatki mednarodne organizacije Muso, zlasti s področja filma in glasbe, ki sta pri pretakanju na spletu najbolj problematična. S slovenskih IP-naslovov je bilo lani ugotovljenih več kot 24 milijonov obiskov na internetu na področju glasbe, na področju filma je ta številka znašala 78 milijonov.

Po njihovih ocenah bi več kot 100 milijonov obiskov nezakonitih spletnih strani spremenili v evre, bi to pomenilo več kot 100 milijonov evrov izpada sredstev. Ker pa se v enem obisku spletne strani glede na hitrost interneta lahko pretoči več del, zna biti ta številka precej višja, pravi Lušić. Negativnih posledic za nezakonito uporabo avtorskih del ni, nadaljuje, zakonita ponudba se pojavlja šele v zadnjih letih, prav tako ni sistemske rešitve za preprečevanje piratstva, kot je to razvito v Italiji ali Nemčiji.

Po njegovem mnenju število naročnikov na legalne ponudnike avtorskih del v Sloveniji ne more nadomestiti izpada pri trženju fizične prodaje teh del. Po drugi strani pa imajo piratske strani, med katerimi je najbolj obiskana partis.si, velike prihodke v oglaševanju. Vendar pa se večina oglaševalcev tega niti ne zaveda, ker so oglaševani prek Googlovega sistema.

Proti piratstvu tudi s sistemskimi rešitvami za izvajanje ukrepov
Lušić je kot možne rešitve navedel ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov spleta, da so avtorska dela intelektualna lastnina posameznika, večje spoštovanje do ustvarjalnosti in zagotovitev kakovostnih legalnih možnosti za spremljanje vsebin na spletu. Obenem od države pričakujejo sistemske rešitve za izvajanje ukrepov v primeru nelegalne uporabe del.

Tudi na Hrvaškem se usmerjajo predvsem v ozaveščanje
Direktorica hrvaške kolektivne organizacije Zapraf Maja Vidmar je ob tej priložnosti pojasnila, kako se proti piratstvu borijo na Hrvaškem, kjer je to zaradi nedostopnosti do legalnih ponudnikov prav tako zelo razširjeno. Po državi izvajajo akcije, s katerimi izobražujejo in osveščajo državljane o pomembnosti kulturne industrije, pojasnjuje. Po zakonu o avtorskih pravicah tri odstotke prihodkov kolektivnih organizacij namenjajo boju proti piratstvu, sprožili pa so tudi kazenski pregon proti eni od nelegalnih strani.

Zavest je nizka, ker kulture ne razumemo kot del gospodarstva
Glasbenik Nikola Sekulović in igralec Ludvik Bagari menita, da bi bilo treba dvigniti zavest s stalnim poudarjanjem, da je avtorsko delo intelektualna lastnina posameznika. Pisatelj Miha Mazzini pravi, da je zavest o tem, da je ustvarjalni izdelek treba plačati, na nizki ravni zato, ker kulture ne razumemo kot del gospodarstva. Pozdravil je lanski podpis sporazuma glede fotokopiranja avtorskih del v šolah.

Aleš Ojsteršek z ministrstva za izobraževanje je dejal, da je bil sporazum korak k ozaveščanju mladih o pomenu intelektualne lastnine, stanje pa bodo po njegovih napovedih skušali še izboljšati. Na uradu za intelektualno lastnino po besedah Klemna Grošlja bodo v zvezi s tem že in še izvajali vrsto promocijskih dejavnosti. Prizadevanja združenja za spoštovanje avtorskih del pa je pozdravil tudi minister za kulturo Tone Peršak.