Poslednje besede velikega Vincenta van Gogha, ki se je vse življenje spopadal z duševnimi težavami, so bile: 'Žalost bo trajala večno.' Foto: EPA
Poslednje besede velikega Vincenta van Gogha, ki se je vse življenje spopadal z duševnimi težavami, so bile: 'Žalost bo trajala večno.' Foto: EPA
Za pričujočo sliko iz leta 1887 so dolgo mislili, da je avtoportret Vincenta van Gogha, pravzaprav pa je slikar na njej upodobil svojega brata Thea. Foto: EPA

Vincent Van Gogh (1853-1890), velikan evropskega slikarstva, v svojem času spregledan, danes pa eden najbolj cenjenih umetnikov sploh, je v strogi kalvinistični vzgoji odraščal v nizozemskem mestu Zundert. Na šolanje so ga poslali v internat, kjer je spoznaval osnove risanja. Pri šestnajstih je začel vajeništvo pri mednarodnem posredniku umetnin. Leta 1872 je šel po njegovih stopinjah tudi štiri leta mlajši brat Theo in takrat mu je Vincent, ki je bil na brata zelo navezan, začel pisati pisma. Pisma so intenziven in impulziven odraz umetnika; gre za način, kako je uporabil umetnost in literaturo za odkrivanje samega sebe ter definiranje v obdobjih duševne nestabilnosti in depresije, ki ga je trpinčila v letih, ki jim je sledil samomor.

Mlajši brat opora starejšemu
Prav pisma, ki sta si jih izmenjala brata - veliko bolj marljivo jih je pisal Vincent, bolj vestno pa shranjeval Theo - veljajo za temelj tistega, kar vemo o razmišljanju in prepričanjih enega najslavnejših umetnikov vseh časov, hkrati pa osvetljujejo razmerje med bratoma: mlajši Theo je Vincentu dajal tako finančno kot čustveno oporo. Čeprav številna pisma med njimi nimajo datuma, so jih večino umetnostni zgodovinarji uspeli kronološko razvrstiti. Najbolj skrivnostno obdobje van Goghovega ustvarjanja in življenja ostaja čas, ko je živel v Parizu skupaj z bratom in potrebe po korespondenci ni bilo. Pisma je leta 1914 javnosti predstavila Theova vdova Johanna van Gogh-Bonger, ki pa ni želela, da bi pogosto dramatične okoliščine umetnikovega življenja zasenčile njegovo delo. Zbrana so v knjigi Pisma Theu, v slovenščino jih je prevedel Brane Kovič.

Samomor ali umor?
27. julija 1890, ko je bil star 37 let, naj bi se Vincent van Gogh ustrelil v prsi z revolverjem. Prič dogodka ni bilo, nikoli niso našli niti strelnega orožja. Naboj mu ni poškodoval notranjih organov, zato se je lahko sprehodil do penziona, kjer je bival. Tam je dobil nujno zdravniško pomoč, a naboja jim ni uspelo odstraniti. Naslednje jutro je k Vincentu prihitel Theo, brata je našel v presenetljivo dobrem stanju, a že po nekaj urah je začelo slikarjevo počutje pešati zaradi vnetja rane. Vincent je umrl isti večer, 29 ur po tem, ko naj bi se ustrelil. Kot je dejal Theo, so bile bratove zadnje besede: "Žalost bo trajala večno."

Steven Naifeh in Gregory White, dobitnika Pulitzerjeve nagrade za biografijo slikarja Jacksona Pollocka, v knjigi Van Gogh: The Life, obravnavata umetnikovo življenje in najnovejšo teorijo, o tem, da ni storil samomora, bil naj bi umorjen. A to je že druga zgodba ...

Brata van Gogh - Theo je za posledicami paralize, ki jo je najverjetneje povzročila sifilitična okužba, umrl le pol leta po Vincentu, star komaj 33 let - sta skupaj pokopana v predmestju Pariza Auvers-sur-Oise.

Angleško igrano dokumentarno oddajo Van Gogh v besedi in sliki so predvajali na 2. programu TV Slovenija predvajali. Odnos med bratoma je v filmu Vincent & Theo (1990) podrobno obdelal tudi Robert Altman.

Dan, ko se je poslovil veliki van Gogh
Dan, ko se je poslovil veliki van Gogh