Nova akademska študija ugotavlja, da umetniki v obdobju, ko prebolevajo smrt ljubljene osebe, ne ustvarijo svoje največje umetnine - pa tudi svojih najbolje prodajanih del ne. Kathryn Graddy, profesorica ekonomije na univerzi Brandeis v Massachusettsu rezultat svoje raziskave, Death, Bereavement and Creativity (Smrt, žalovanje in ustvarjalnost) opisuje kot "vesel podatek".

Umetnine, ki so nastale v prvem letu dni po smrti koga, ki je bil umetniku blizu, praviloma na dražbah dosegajo "občutno nižje" cene kot druge umetnine in manj verjetno je, da se bodo znašle v kateri od pomembnih svetovnih zbirk. "Ti rezultati se ujemajo z ugotovitvami psihologije na temo razpoloženja in ustvarjalnosti," je akademikinja pojasnila za britanski The Independent. "Niso pa konsistentni z razširjeno predstavo, da trpljenje spodbuja umetniško ustvarjalnost."

"To ni žalosten podatek - vesel rezultat je. Grozno bi bilo vedeti, da moraš trpeti veliko izgubo ali smrt, če hočeš biti kar najbolj ustvarjalen. Mislim, da ljudje ne bodo presenečeni, ko bodo o tem malo globlje premislili."

Graddyjeva je upoštevala dela 48 evropskih in ameriških umetnikov, od Edgarja Degasa, Edouarda Maneta, Clauda Moneta in Picassa, pa do Willema de Kooninga, Jacksona Pollocka, Rothka in Agnes Martin. Biografske podatke o smrtih je križala s podatki raziskovalne skupine Blouin’s Art Sales Index in spletne zbirke Metropolitanskega muzeja umetnosti.

"Umetniki, ki ustvarjajo v času žalovanja, so v povprečju manj ustvarjalni kot v drugih obdobjih svojih življenj," kategorično zatrjuje. Vrednost take slike je tudi na dražbi v povprečju za 50 odstotkov nižja kot vrednost slike iz kake druge ustvarjalne etape.

Paul Cézanne po smrti svoje ljubljene matere štiri mesece ni mogel prijeti za čopič. Resnobno "modro obdobje" v opusu Pabla Picassa je po mnenju stroke veliko dolgovalo samomoru slikarjevega prijatelja Carlosa Casagemasa. Picassova La Gommeuse je sicer najdražje prodano platno iz modrega obdobja - prejšnji mesec je na dražbi doseglo ceno 67 in pol milijonov dolarjev. Toda v resnici Picasso dosega še neprimerljivo višje vsote: njegove Ženske iz Alžira, ki so nastale več kot pol stoletja kasneje, so maja prodali še za sto milijonov več.

Psihologi ugotavljajo, da ustvarjalnost spodbuja popolna zaverovanost v delo - žalovanje pa prekinja delovni proces. "Kolegi s področja psihologije nad mojimi ugotovitvami niso bili presenečeni," je za The Independent še povedala profesorica. "Meni se je to zdelo zanimivo empirično vprašanje in vedela sem, da lahko ugotovitve podprem s številkami."