Brata Van Eyck sta Gentski oltar oziroma Čaščenje mističnega Jagnjeta končala leta 1432, gre pa za kompleksno večdelno upodobitev, ki je široka približno štiri metre in pol ter tri metre in pol visoka. Sestavljena je iz 12 tabel, osem od teh je poslikanih obojestransko, mogoče pa jih je odpirati in zapirati.

Prva faza restavriranja je trajala štiri leta in bila osredotočena na zunanje plošče, na katerih je upodobljeno oznanjenje, na njih pa so upodobljeni tudi preroki in dva portreta donatorjev med molitvijo, ki sta omogočila nastanek slike. "Pri tem ne gre le za Belgijo ali za države Beneluksa, to je svetovna dediščina," je dejal Sven Gatz, minister za kulturo v flamskem delu Belgije.

Razburljivo življenje sakralne umetnine
Slika ima precej burno zgodovino, saj ni preživela le uničenja verskih podob, ki je pustošilo po državah Beneluksa v poletnih mesecih leta 1566, temveč je bila podvržena tudi plenjenju francoske in nemške vojske v različnih vojnah. Tako je konec druge svetovne vojne dočakala v enem izmed avstrijskih solnih rudnikov. Skozi zadnjih 600 let je doživela tudi več poskusov obnove, zaradi česar so odločitve, katere plasti odstraniti in katere poudariti, bistveno težje.

Prav tako ni znano, kateri poteze so delo Huberta Van Eycka in katere njegovega mlajšega ter bolj znanega brata Jana Van Eycka. Tudi ni povsem jasno, katere poteze so delo preteklih restavratorjev, zaradi česar je za aktualno restavriranje potrebno naravnost drobnjakarsko delo mednarodne skupine znanstvenikov.

Rezultat novih posegov je veliko svetlejša slika z veliko več globine, je povedala Anne Van Grevenstein, častna profesorica z univerze v Amsterdamu, ki kot svetovalka sodeluje pri projektu. "Zdaj smo videli, kaj je počel Van Eyck," je dejala, s čimer je imela v mislih Jana, ki je dokončal delo po bratovi smrti.

Še druga in tretja faza restavriranja
Restavratorska dela so zdaj že v drugi fazi, v kateri so se lotili notranjih delov, pri čemer se načrtuje, da bodo delo na osrednjih panelnih ploščah končali v letu 2018, delo na zunanjih ploščah pa naj bi končali v letu 2020.

Del slike, in sicer motiv Pravični sodniki, ki je bil na eni izmed dveh panelnih plošč, ki sta bili ukradeni leta 1934, ni izviren. Medtem ko je bil drugi del vrnjen po tatvini, je ta plošča izginila, tako da jo od leta 1945 nadomešča kopija. "Nekateri jo še vedno iščejo, ne morejo sprejeti, da je ni več," je še dejala Van Grevensteinova.