Vsestranski raziskovalec je z izumom fotografije na steklo slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid zgodovine fotografske umetnosti. Foto: BoBo
Vsestranski raziskovalec je z izumom fotografije na steklo slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid zgodovine fotografske umetnosti. Foto: BoBo
Janez Puhar
Janeza Puharja najbolj poznamo kot izumitelja postopka svetlobne fotografije na steklo, puharotipije, ki ga je sam poimenoval svetlopis, a ukvarjal se je tudi z drugimi postopki. Med drugim je proučeval postopke za kopiranje oziroma možnosti za izdelavo reprodukcij, iznašel pa naj bi tudi podoben postopek za fotografijo na papir, a tovrstne fotografije niso ohranjene. Foto: BoBo

"Projekt Puharjevo leto je bil tako odmeven in izjemen zaradi sodelovanja številnih navdušenih ljudi, da si zasluži imeniten zaključek," poudarjata daljna sorodnica kranjskega izumitelja Petra Puhar in predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj Vasja Doberlet. Odločila sta se, da na dan, ko mineva natanko 201. leto Puharjevega rojstva, v njegovem rojstnem mestu pripravita zaključni simpozij.
Zamislila sta si ga kot strokovno in družabno srečanje tistih, ki so lani obudili spomin na velikega rojaka iz Kranja. Pred popoldanskim odprtjem simpozija v prostorih Mestne občine Kranj je mojster starih fotografskih tehnik Borut Peterlin portretiral mimoidoče v tehniki mokrega kolodija. Gre za fotografski postopek, izumljen leta 1851. Fotografije na steklu pa bo mogoče tudi kupiti.
Uradni del srečanja je odprl gostitelj in pokrovitelj simpozija, kranjski župan Boštjan Trilar. Nato so strokovnjaki osvetlili Puharjevo življenje in delo ter povzeli nova odkritja o njem. Hkrati so razmislili o načrtih za nadaljevanje raziskav in promocije Janeza Puharja.
Glavni cilj Puharjevega leta je bil dvig njegove prepoznavnosti v širši javnosti, da bi se vsak Slovenec zavedal pomena njegovega dela. V Prešernovem gaju so mu postavili spomenik, njegove dosežke pa predstavili s potujočo razstavo o Janezu Puharju ter osrednjo razstavo v Narodnem muzeju Slovenije, kjer si je bilo mogoče prvič ogledati originale njegovih svetlopisov.
Izumitelj fotografije na steklo
Janez Puhar, ki se je zgodovino zapisal kot prvi slovenski fotograf, se je s fotografijo, šlo je za dagerotipijo, seznanil leta 1839. Ker je bil originalni postopek predrag, se je odločil iznajti svojega, cenejšega. Za slikovno podlago je namesto kovine vzel steklo in hkrati prilagodil tudi uporabo kemikalij, to je žveplovih izparin, ter mu je leta 1842 kot prvemu na svetu uspelo ustvariti fotografijo na steklo.