Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 3 glasov
Ocenite to novico!
Udeleženci današnjega sestanka občinskega odbora za kulturo, vodstva zavoda Maribor 2012 ter direktorjev kulturnih ustanov in kulturnih ustvarjalcev v mestu so srečanje označili za dobrodošlo, saj si v pripravah na projekt evropske prestolnice kulture (EPK) želijo več dialoga z omenjenim zavodom.
Na prvem sestanku na mariborski občini je direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina izpostavil problem komunikacije med uveljavljenimi akterji na mariborski kulturni sceni in zavodom Maribor 2012. "Nekateri člani zavoda se obnašajo tako, kot da se v Mariboru pred njihovim prihodom ni dogajalo prav nič," je povedal in dodal, da se večina projektov EPK-ja dela popolnoma na novo, tudi če so prej že obstajale podobne vsebine.
Te očitke o podvajanju vsebin je programski direktor EPK-ja Mitja Čander odločno zavrnil in poudaril, da poskušajo v projekt vključiti čim več različnih institucij v mestu. Po njegovem mnenju zato morda tisti projekti, ki so imeli do zdaj v mestu prioritetno obravnavo, izgubljajo pozornost: "Lahko bi denar razdelili med mariborske kulturne ustvarjalce v enakih razmerjih kot doslej, a to ni smisel EPK-ja."
Kaj bo z mariborsko kulturo po 2012?
Branimir Ritonja iz Fotokluba Maribor se je vprašal, kaj bo z mariborsko kulturo po tem, ko se bo projekt EPK v štajerski prestolnici končal. Čander je omenil priporočilo Evropske unije sodelujočim državam, da se delež javnih sredstev po letu EPK-ja ne spusti na delež pred EPK-jem. "Leto 2012 je tudi priložnost, da kakovostni programi okrepijo svoj položaj na nacionalni ravni in tako lažje uspejo na različnih razpisih," je dodal.
Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak je izpostavila problem zamujanja investicijskih načrtov za EPK, v okviru katerih se obljublja tudi prenova osrednje enote knjižnice. "Zamujamo s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, zato obstaja nevarnost, da izgubimo deset milijonov državnih sredstev," je opozorila.
Glede infrastrukture je zaskrbljena tudi generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, a je povedala, da na tem področju nimajo nobenih pristojnosti, saj je to zadeva občine. "Žal ali pa tudi na srečo se z gradbeništvom ne ukvarjamo," je povedala. Mariborski podžupan Janez Ujčič je zagotovil, da občinske službe intenzivno delajo na tem, zato še vedno računajo na začetek gradnje nove knjižnice na Rotovškem trgu v poletnih mesecih letošnjega leta.
Partnerska mesta želijo sestanek z vlado zaradi sredstev
V Slovenj Gradcu je na današnjem sestanku predstavnikov šestih partnerskih mest in zavoda Maribor 2012 slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar povedal, da so v "njegovem" mestu pripravljeni na projekt EPK 2012. Partnerji pri projektu EPK so napovedali sestanek z vlado in opozorili na nujnost zagotavljanja dodatnih sredstev, po sestanku pa so odprli prenovljene prostore Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja ter obnovljeno rojstno hišo skladatelja samospevov Huga Wolfa.
Z vlado bi partnerska mesta po besedah Zanoškarja rada našla skupne točke glede virov, iz katerih bi partnerji še lahko črpali sredstva za načrtovane projekte. Tudi programskega direktorja EPK-ja Mitjo Čandra ob siceršnjem zadovoljstvu z dobrim sodelovanjem med partnerskimi mesti skrbi, da predvidenih sredstev iz drugih virov ni. Partnerji, ki niso v enaki meri zadovoljni z izvedbo EPK-ja, so zaskrbljeni glede načrtovanih investicijskih projektov.
Glavnina programa bo znana junija
Partnerji se po Čandrovih besedah zavedajo, da so trenutno težki časi, a bi si vendarle želeli večje spodbude, da bi mesta lahko uresničila vsaj del celotne zgodbe. Ob tem je posebej izpostavil še neuresničene načrte nosilnega mesta Maribora.
Čander ocenjuje, da je zastavljeni program EPK-ja zelo ambiciozen in dober. Znova je napovedal, da bodo junija predstavili glavnino programa, podrobno pa bodo o njem spregovorili septembra. Za primerjavo je dodal, da imajo slovenska partnerska mesta EPK-ja za program v letih 2011/2012 na voljo 24,3 milijona evrov, Guimaraes na Portugalskem, ki bo EPK isto leto kot Maribor in partnerska mesta, pa ima na voljo 25 milijonov evrov.
Nima smisla komentirat. Na začetku sem bil za, potem pa zadeve spoznaš od znotraj pa ugotoviš da je vse en velik nateg.
V ponedeljek so imeli nek dogodek, že del EPK, tiskovna konferenca dve uri pred dogodkom, nobene reklame, nobenih obvestil v medijih, razen organizatorjev, sploh nihče ni vedel, da se bo kaj dogajalo......
upam da se EPKjevci zavedajo, da brez MARŠa maribor nikoli ne bo prestolnica kulture.
z Evropskimi sredstvi lahko pripelješ Dunajske filharmonike, Broadwayske muzikale, Ruske pevske zbore in Japonske pianiste, vendar če od miljonov domači, pristni subkulturi nameniš le drobiž, vse skupaj žal nima nobene vrednosti.
Kultura niso samo lepe slike in ljudje v kravatah.
Če MARŠ ne bo preživel, si lahko EPK vtaknejo v vse odprtine, ki so na voljo.