8. junij je bil kot domnevni datum rojstva Primoža Trubarja izbran za spominski dan na državni ravni. Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je tedanjemu predsedniku Slovenskega centra Pen Tonetu Peršaku, ta pa dalje v državni zbor (DZ). Poslanska skupina SD-ja je oblikovala predlog, ki je bil v DZ-ju sprejet junija 2010. Letošnji spominski dan mineva še v luči 500. obletnice reformacije.

Povezanost s tedanjo sodobno Evropo
Odbor državnega zbora za kulturo je pripravil proslavo v preddverju velike dvorane, kjer je zbrane nagovoril predsednik odbora Dragan Matić, ki je dejal med drugim, da sta kultura in jezik narodova bit, brez njiju ni narodne zavesti. "Oboje nam je omogočilo, da smo 'stali inu obstali' do današnjih dni. Žal pa je danes področje kulture prvo, kjer se režejo proračunska sredstva." Poudaril je še, da je današnji praznik posvečen eni najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine, ob tem pa spomnil, da je Trubar svoje ljudi nagovarjal z "moji lubi Slovenci", nam podaril prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku in nas povezal s tedanjo sodobno Evropo.

"Skupni jezik je med slovenskim ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti in povezanosti. S tem smo Slovenci pridobili možnost, da iz razdrobljenega ljudstva prerastemo v narod," je še dejal predsednik odbora za kulturo. Ozrl se je tudi na trenutno stanje v kulturi na naših tleh, ki jo po njegovih besedah žal javnost vse pogosteje razume kot strošek.

Kaj bi storil Trubar?
Slavnostni govornik je bil podpredsednik DZ-ja Primož Hainz, ki je prav tako poudaril, da smo se Slovenci kot narod oblikovali s pomočjo kulture in se sprehodili od časov Trubarja prek osamosvojitve in vključitve v EU do danes. Kaj bi Trubar povedal o trenutnem stanju, pa se je Hainz vprašal v imenu vseh.

"Predvsem bi od Slovencev zahteval več samozavesti in manj klečeplazenja pred vsem, kar prihaja iz tujine. Tiste tujine, četudi EU, ki jo idealiziramo ali celo potvarjamo, da bi sami sebe pokazali v slabši luči. Gotovo bi opozoril tudi na globalizacijo, torej na dejstvo, ki mu ne moremo uiti in ima nekatere velike prednosti, toda samo kultura in znanje sta lahko elementa, na katerih bomo Slovenci obstali ne le kot objekt, ampak tudi kot narod - subjekt." To so med drugim razlogi, zakaj je treba kulturo in znanje tudi finančno podpirati, je sklenil Hainz.

Ob državnem prazniku je urad predsednika republike odprl svoja vrata, tako da so si obiskovalci lahko ogledali poslopje predsedniške palače pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola. Sprejel in nagovoril jih je predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo je postrojena častna straža garde Slovenske vojske, kulturni del dogodka pa je v domeni osnovnošolcev.

V Univerzitetni knjižnici Maribor se ob 17. uri Primoža Trubarja spominjajo z okroglo mizo in odprtjem razstave o reformaciji.

Pahor je na podelitvi priznanj ob današnjem prazniku nagovoril vse Slovence doma in po svetu. Omenil je, da je sicer Trubarjev dan eden bolj pozabljenih praznikov med Slovenci, za katerega mnogi menijo, da poteka oktobra, ne pa na današnji, domnevni dan Trubarjevega rojstva. Poudaril je tako pomen avtorja Katekizma in Abecednika kot tudi drugih reformatorjev, med njimi Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.

Predsednik je menil, da Slovenci vse prevečkrat pozabljamo, da imamo dolge, močne in slavne korenine: "Slovenci nismo nek prehlajen predmet zgodovine od danes do jutri, ampak smo majhen narod, ki smo z državo postali nacija." Seveda se je v pol tisočletja od reformacije nabralo tudi kaj, kar nam ne služi kot slaven spomin temveč kot opomin, a kljub temu smemo po Pahorjevih besedah "z nekim optimizmom in samozavestjo in ponosom gledati tudi naprej in prihodnost videti z upanjem in ne s strahom".

Božja beseda v ljudskih jezikih
Na Rašici pri Velikih Laščah rojeni Primož Trubar (1508—1586) velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji ter kot zagovornik nauka Martina Lutra širil protestantsko vero. Po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, je začel pisati knjige v slovenskem jeziku, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik.