S prevodom življenjepisa, ki je med nemškimi bralci doživel precejšen odmev, saj po besedah urednika Tineta Logarja prinaša vrsto novih dejstev, se založba pridružuje zaznamovanju 500-letnice začetka reformacije. Delo, ki ga je poslovenil Igor Antič, dopolnjujejo bogate opombe in seznam literature, zaradi česar je biografija lahko uporabna tudi kot znanstveni aparat.

Kot je ob tej priložnosti dejal častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ki se je podpisal pod predgovor k slovenskemu prevodu, je bil Luter v marsičem revolucionarna osebnost in je na več področjih uvedel številne spremembe. Evangeličani iz njega ne želijo delati svetnika, pravi, se pa večina ljudi, tudi katolikov in ateistov, strinja, da je bil nadpovprečno razgledan, zato je znal razbrati čas in uresničiti svojo vizijo. Obenem mu po škofovem prepričanju tudi vsi priznavajo, da je bil dober cerkveni voditelj in teolog. V knjigi pa je Erniša prepoznal osvežitev v našem prostoru.

Med staro in novo mislijo
Leppin je vodilni poznavalec obdobja reformacije. Profesor, ki se je doslej podpisal pod 16 knjig, je večji del knjige namenil zgodnjemu obdobju Lutrovega življenja in delovanja. Kot pove Antič, bralec med drugim izve, da je bil Luter kljub razgledanosti in svobodomiselnosti še precej blizu srednjeveški misli. Na to po Antičevih besedah nakazuje z opisi svojih bojev s hudičem. Podoba hudiča je bila za Lutra zelo živa, kar je značilno za srednji vek, pojasnjuje.

Avtor se sprehodi po celotnem Lutrovem življenju, od otroštva, odnosa s starši in sprave z očetom do odločitve za samostansko življenje. Opisuje tudi njegove poglede na družbene pojave, je razložil Logar. Bralec pa dobi ob branju tudi dober vpogled v Lutrov čas in tedanje družbene razmere.

Čas, ko smo Slovenci dobili prve knjige v svojem jeziku
Akademik Matjaž Kmecl je dejal, da je Luter tako kot Primož Trubar opozarjal na napačne nadomestke za resnično vero, kot so bili odpustki ali romanja. Po njegovem mnenju je reformacija v Nemčiji pomenila predvsem religiozen premik, medtem ko je za takratne Slovence imela civilizacijski pomen, saj smo z njo med drugim dobili knjige v svojem jeziku.