Malick Sidibé (1935/36-2016). Foto: EPA
Malick Sidibé (1935/36-2016). Foto: EPA

To je svet, obraz nekoga. Ko ga ujamem, vidim prihodnost sveta.

Malick Sidibé
Malick Sidibé
Sidibéjeva zapuščina predstavlja tudi izdatno dokumentacijo modnega sloga pripadnikov malijske mlade generacije 60. let preteklega stoletja, ki jih je pogosto fotografiral za elegantno zastavljene studijske portrete. Foto: EPA

"To je svet, obraz nekoga," je nekoč dejal. "Ko ga ujamem, vidim prihodnost sveta." Na svoje fotografije je Sidibé pogosto ujel živahne portrete in prizore veseljačenja, njegova najbolj znana dela pa prikazujejo razcvet popkulture in nočno življenje v malijski prestolnici Bamako. Zaradi tega se ga je prijelo ime oko Bamaka.

Družbene spremembe, ujete v objektiv
Sidibéjeva zapuščina predstavlja tudi izdatno dokumentacijo modnega sloga pripadnikov takratne mlade generacije, ki jih je pogosto fotografiral za elegantno zastavljene studijske portrete. Njegove fotografije prevevata energija in upanje mladih, izhajajoča iz družbenih, kulturnih in političnih sprememb, ki so pretresale takratni Mali.

"To je velika izguba za Mali," je ob novici o fotografovi smrti sporočila malijska ministrica za kulturo N’Diaye Ramatoulaye Diallo.

Od pastirja do fotografa
Malick Sidibé, ki poleg pred 15 leti umrlega Seydouja Keïte velja za najbolj znanega malijskega fotografa, se je rodil leta 1936 (morda 1935) v kraju Soloba v Maliju kot potomec kmečke družine. V otroštvu je predvsem pomagal očetu, ki je bil pastir, šolati pa se je začel, ko mu je bilo 10 let.

Kaj hitro so prepoznali njegov umetniški potencial in tako mu je bilo omogočeno, da začne obiskovati sudansko šolo za obrtnike. Pozneje je kot vajenec delal v fotografskem studiu Gérarda Guillata - Guignarda, takratnega osrednjega fotografa družabnega življenja malijske prestolnice. Sidibé je tako pod Guillat-Guignardovim okriljem razvil zanimanje za fotografski medij in si pridobil fotografske veščine.

S kolesom od kluba do kluba
Kmalu je ponoči kolesaril od enega do drugega nočnega kluba, iščoč zanimive prizore nočnih zabav v Bamaku, ki bi jih lahko ujel v objektiv svojega preprostega Kodakovega fotoaparata, t. i. Brownieja. Njegove fotografije so postale tako priljubljene, da je lahko leta 1962 osnoval svoj lastni fotografski studio.

S časom si je Sidibé pridobil vse večji mednarodni ugled, tudi s samostojnimi razstavami v uveljavljenih kulturnih institucijah, kot so na primer Muzej sodobne umetnosti v Chicagu, Stedelijk muzej v Amsterdamu ali Pince muzej v Angersu.

Del številnih umetniških zbirk po svetu
Deset tisoče njegovih negativov in fotografij danes hranijo v zbirkah po vsem svetu, med drugim tudi v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) in kalifornijskem Getty muzeju. Na 52. beneškem likovnem bienalu leta 2007 pa je prejel zlatega leva za življenjske dosežke, s čimer je postal prvi fotograf in sploh prvi Afričan, ki je prejel to nagrado.

Novico o smrti Malicka Sidibéja je v petek potrdil njegov nečak Oumar Sidibé, ki je povedal, da je bil stric že nekaj časa bolan, drugih podrobnosti pa ni razkril.


To je svet, obraz nekoga. Ko ga ujamem, vidim prihodnost sveta.

Malick Sidibé