Vaša ocena: 
Ocena 3,5 od 16 glasov
Ocenite to novico!
| Način ohranitve naj se prepusti boljšim časom, ko bo na razpolago dovolj denarja za strokovno ohranitev in situ. Znano nam je, da so depoji za hrambo arheoloških ostalin polni in se te hranijo v zabojih, nam - naslednikom - pa so vidne zgolj kot slikovno gradivo. | ||
| Civilna iniciativa Tržnice ne damo | ||
Člani civilne iniciative Tržnice ne damo so prepričani, da so arheološka izkopavanja, ki so jih arheologi danes začeli na območju ljubljanske tržnice - Vodnikovem trgu, nepotrebna.
Kot so zapisali, so bile na tem prostoru do zdaj raziskave narejene v zadostni meri, dodatne pa niso potrebne, češ da stroka ve, kaj se skriva pod tlakom tržnice.
O tem obstajajo zapisi, ki jih hranijo v arhivu frančiškanskega samostana in dozdajšnja izkopavanja so potrdila, kar je v njih zapisano. Strokovne službe, predvsem pa Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, bi morale označiti ta prostor kot prvovrsten, ki se mora ohraniti, za kar se zavzema tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, in sicer, da se varuje te vrednosti in se v prostor ne posega.
Raziskati že - a v boljših časih
"Način ohranitve naj se prepusti boljšim časom, ko bo na razpolago dovolj denarja za strokovno ohranitev in situ. Znano nam je, da so depoji za hrambo arheoloških ostalin polni in se te hranijo v zabojih, nam - naslednikom - pa so vidne zgolj kot slikovno gradivo," je v imenu civilne iniciative Tržnice ne damo zapisala Marinka Kurilić.
Arheološke raziskave na tem območju niso nujne, saj bi se garaže gradile predvsem zaradi bližnjega hotela, pri tem pa tudi gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, je še zapisala. Spomnila je, da je nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca razveljavila odlok o razglasitvi Plečnikovih tržnic v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, ob čemer Širčevi očita, da je to storila brez kakršne koli podpore strokovnjakov, ministrstvu pa, da je delovalo le kot podaljšana roka zainteresiranih lobijev.
Denar je potreben marsikje
V civilni iniciativi menijo, da so ponovna izkopavanja na Vodnikovem trgu "le razmetavanje denarja", ki bi se lahko porabil za druge namene, denimo, za obnovo Plečnikove cerkvice sv. Mihaela na Barju.
Ugotoviti je treba, kolikšna je ohranjenost struktur
Kot pojasnjujejo v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, ki so izvajalci izkopavanj, so raziskave omejenega obsega (sondažne raziskave) predlagali na pobudo strokovne komisije, ki jo je prav za primer izkopavanj na območju Ljubljanske tržnice ustanovil Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Po besedah Urške Karer iz službe za odnose z javnostmi Muzeja in galerij mesta Ljubljane želijo z raziskavami ugotoviti in ovrednotiti stanje ohranjenosti arheoloških ostalin na območju Vodnikovega trga, s poudarkom na ugotavljanju ohranjenosti struktur frančiškanske (minoritske) cerkve in samostana, z večjo zanesljivostjo določiti izhodišča oziroma podati smernice za nadaljnje projektiranje in načrtovanje gradnje ter podati ustrezne strokovne podlage za nadaljnje odločitve pristojnih institucij v povezavi z varovanjem arheološke kulturne dediščine na območju Vodnikovega trga.
Delo je že steklo
Tako so danes za potrebe teh raziskav omejili teren in razrezali asfalt. Dve sondi v izmeri deset krat tri in osem krat tri metre ter globine približno 1,2 metra, oziroma do intaktnih arheoloških slojev, bodo začeli izkopavati v četrtek, 9. februarja, če bodo vremenske razmere to dopuščale, je še pojasnila Karerjeva.
Te odločitve so bile mafijske, ne pa "napačne".
To pa da bi v center prišli z busom ali s kolesom (morda celo peš) na škoda da nobenemu ne pade na pamet. Če bi bilo po moje, bi bil cel center LJ zaprt za promet in dostopen samo z javnim prevozom. Garaža pod Kongresnim pa bi bila tam samo in izključno za lokalne prebivalce s posebnimi dovolilnicami. Če bi bil režim takšen, nebi potrebovali nobene nove garaže.
P.S. naj opozorim še na eno neumnost. Obstajata še garaža pod trgom republike in garaža na kapitlju (ki je baje zmeraj prazna), za katero pa je MOL če se ne motim dovolila da prideta v zasebno last in da se zasolijo cene. Zdi se mi neumno uničevat enkratno kulturno dediščino, zato ker so bile storjene napačne politično-poslovne odločitve o gradnji garaž v peteklosti. Naj se pač odkupijo te, namesto da se uničuje arheološka dediščina in srednjeveška urbana struktura mestnega jedra, pa naj se pri tem ne ozirajo na ceno prosim.
Že garažna hiša na Kongresnem trgu je bila preveč agresiven poseg.
Vsekakor 1000x bolje od tega, da so avti parkirani kar na trgu! Promet zdaj tam poteka zelo tekoče, in v garažni hiši, ki je ena najcenejših v Ljubljani, tudi lahko vedno dobiš dober parking, in zato avti ne krožijo po neumnosti gor in dol po mestu in delajo smog in gužvo.
V nemalo primerih se tudi sam potek gradnje ali postavitve infrastrukture tudi prilagodi arheologiji (npr. na Stritarjevi ulici, ko so spremenili projekt prestavili potek vodov na že v preteklosti uničene predele). Vendar o tem se običajno ne govori v medijih. Običajno s(m)o arheologi le trn v peti in izgovor za zamude.
Glede izkopavanj na Tržnici ne gre toliko za to, da je potrebno ugotoviti kje je kaj, kolikor za to, da se ugotovi ohranjenost tistega, kar je pod hodnim nivojem (kar je v članku tudi lepo napisano). Lahko da je ohranjenost dobra, da so kletni prostori še tam, če sploh so, lahko pa da so tam le še ruševine in izropani zidovi. Te ugotovitve bodo šele izhodišča za projetiranje in gradnjo garaž, če sploh.
In še enkrat, NAMEN arheoloških izkopavanj je rešiti kulturno dediščino pred uničenjem, čeprav jo tudi mi samo izkopljemo, vendar sistematično z ohranjanjem čimveč podatkov, možnostjo rekonstrukcij in omogočanjem nadaljnih raziskav izkopanega in s tem širjenja vedenja o naši kulturni preteklosti.
pa lahko tudi manj kot večina. Materialni viri nam dajo neke podatke, ki jih ni v npr. pisnih virih. Ko so se začele stvari zapisovati, še zdaleč ni bilo zapisano vse, še manj je bilo vse zapisano tudi ohranjeno. Saj ni namem izkopavanj samo, da ugotovijo, da je bil na Vodnikovem trgu licej...
Seveda pa je arheološko raziskovanje izključno brskanje po plasteh iz dob, ko ni jezikovnih/pisnih sledi. Norčevanje iz stroke pa je imenovati "arheologijo" brkljanje po sodobnih, evidentiranih in arhiviranih STAVBIŠČIH - večina pomembnih dejstev je namreč varno shranjenih v bližjih ali morebiti nekoliko oddaljenih arhivih. Kdor mora na območju Kloštrskih vrat in podrtega LIceja brskati po zemlji, da ugotovi, kaj je tam bilo, je ali ignorant ali pa manipulant.