Klop ni bila načrtovana na tem mestu, dejstvo, da je umetniško delo in del vsakoletne razstave na prostem, pa zaposlenim v vzdrževalni službi ni prišlo na misel in anonimni vzdrževalec je klop s kladivom enostavno porušil in vrgel v smeti. Na fotografiji instalacija Jima Osmana
Klop ni bila načrtovana na tem mestu, dejstvo, da je umetniško delo in del vsakoletne razstave na prostem, pa zaposlenim v vzdrževalni službi ni prišlo na misel in anonimni vzdrževalec je klop s kladivom enostavno porušil in vrgel v smeti. Na fotografiji instalacija Jima Osmana "Structure, Leisure, Balance" iz leta 2010. Foto: Jim Osman studio

Newyorški umetnik in profesor na šoli za oblikovanje Parsons Jim Osman je klop, za katero je navdih dobil pri oblikah francoskega arhitekta Le Corbusiera, postavil na trgu mesta Madison v ameriški državi Connecticut v okviru vsakoletne razstave tega obalnega mesta, ki ulice, trge in parke ob obali naseli s skulpturami različnih ameriških umetnikov. Letošnjo, 15. razstavo so na javne površine mesta z 18 tisoč prebivalci, približno 160 kilometrov oddaljenega od mesta New York, postavili 22 del, eno izmed njih pa je očitno begalo s svojo umestitvijo.
S kladivom nad 10 tisoč dolarjev
Za zasnovo in sestavljanje 90 kilogramov težke lesene klopi, podložene z zeleno umetno travo, je Osman porabil en mesec, ocenjena pa je na 10 tisoč dolarjev (8.850 evrov). Za umetnika prepoznavna struktura ni le instalacija za oči, temveč mimoidočim omogoča tudi počitek. "Ljudje so se zbirali okoli klopi. Tako dobro je bilo videti delo zunaj, v svetu," je povedal Osman, ko je klop, ki jo je sicer razstavil že pred dvema letoma v New Yorku, postavil za letni dogodek v Madisonu. Nekaj dni pozneje je lahko izrazil le še svoje "veliko razočaranje".
Vzdrževalec javnih površin je namreč delo s kladivom podrl in vrgel v smeti, prepričan, da je šlo za strukturo, ki so jo za seboj pustili lokalni skejterji. "Niti pomislil ni, da bi bila to umetnost," je povedal William Bendig, predsednik neprofitne organizacije za podporo umetnikom, ki tudi organizira omenjeno razstavo. Sama skulptura je očitno motila tudi nekatere druge – nad njo naj bi se pritoževali lastniki bližnjih prebivališč, ki so skušali najti nove najemnike. Nesporazum v komunikaciji se je morda pojavil tudi zaradi spremembe v upravi lokalnih posesti, ugotavlja Bendig, ki je povedal še, da bi jih morali le poklicati in bi Osmanovo klop prestavili.
Vodja vzdrževalne službe je za umetniško delo že ponudil finančno kompenzacijo, a so se pri organizaciji v sodelovanju z umetnikom odločili, da poskusijo uničeno skulpturo popraviti. Za pomoč so zaprosili delavca, ki je dele klopi odvrgel v bližnji smetnjak, da zberejo vse dele in klop znova sestavijo.