Že kot študentka se je začela striči in delno oblačiti po moško, po koncu 2. svetovne vojne pa se je oblačila samo še v moške obleke. Tisti, ki je niso poznali, so po videzu sklepali, da je moški. V javnosti je uporabljala ženske jezikovne oblike, v zasebnem krogu pa moške. Foto: Koroški pokrajinski muzej
Že kot študentka se je začela striči in delno oblačiti po moško, po koncu 2. svetovne vojne pa se je oblačila samo še v moške obleke. Tisti, ki je niso poznali, so po videzu sklepali, da je moški. V javnosti je uporabljala ženske jezikovne oblike, v zasebnem krogu pa moške. Foto: Koroški pokrajinski muzej
false
V gostilni Bučinek v Vodrižu, kjer je dr. Ljuba Prenner živela zadnjih 17 let svojega življenja, so pred desetimi leti uredili njeno spominsko sobo. Poimenovali so jo Stričkova soba, saj so jo gostilničarkine hčerke zaradi moškega videza klicale striček. V spominski sobi so skozi izbrano bogato fotografsko gradivo predstavljene Ljubina življenjska pot, njena odvetniška dejavnost in pisateljska kariera, prikazane so osebne fotografije s sorodniki in njeno prijateljevanje ter življenje v Vodrižu. Foto: Koroški pokrajinski muzej

Koroški pokrajinski muzej in Gostilna Bučinek v Vodrižu, kjer so pred desetimi leti uredili njeno spominsko sobo, danes pripravljata spominsko srečanje. Prihodnji teden se bodo Ljubi Prenner poklonili tudi na Prevaljah, kjer bodo odkrili doprsni kip.

"Ljudje so jo poznali kot nenavadno osebo v moški obleki, močnejše postave in moškega videza. Z razstavo, spominsko sobo Ljube Prenner, ki smo jo zasnovali ob 100-letnici njenega rojstva v gostilni Bučinek v Vodrižu pri Slovenj Gradcu, smo skušali povedati tudi to, da je bila najprej ženska, ki si je postopno nadela moško podobo. Zaradi svoje drugačnosti je doživljala ponižanja, bojevala notranje boje in življenjske preizkušnje ji niso prizanašale. Ni pa izgubila zaupanja v sebe in v človeka," so besede direktorice Koroškega pokrajinskega muzeja Brigite Rajšter povzeli v muzeju.

Že kot študentka se je začela striči in delno oblačiti po moško, po koncu 2. svetovne vojne pa se je oblačila samo še v moške obleke. Tisti, ki je niso poznali, so po videzu sklepali, da je moški. V javnosti je uporabljala ženske jezikovne oblike, v zasebnem krogu pa moške, navaja Literarni atlas Ljubljane.

V spominskem parku na Prevaljah še doprsni kip Ljube Prenner
Brigita Rajšter pripravlja tudi spominski večer, ki bo v torek zvečer v knjižnici na Prevaljah. V četrtek muzej z Občino Prevalje pripravlja še slovesnost v tamkajšnjem spominskem parku. Kipom znanih osebnosti bodo dodali doprsni kip Ljube Prenner, delo akademske kiparke Nace Rojnik, ki ga je izdelala delavnica Romana Kamška iz Komende. Hkrati bo ta dan na poštah v Slovenj Gradcu in na Prevaljah na voljo priložnostni poštni žig, izide tudi priložnostni filatelistični sklop.

Pisateljica in odvetnica
Ljuba Prenner se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah, od leta 1914 pa je z družino živela v Slovenj Gradcu. Po dolgotrajnem šolanju v različnih krajih v Sloveniji in tudi Beogradu je v Ljubljani končala študij prava in jeseni 1941 postala doktorica prava, leto pozneje pa je odprla lastno advokaturo.

Pisala je drame, povesti, črtice in romane o življenju kmečkih ljudi, malomeščanov in študentov. Že leta 1929 je objavila povest Trojica, sledili so povest Pohorska vigred (1931), roman Mejniki ali Kronika malega mesta (1936-1938) in roman Življenje za hrbtom (1936).

Težave z oblastjo
Je avtorica prvega slovenskega kriminalnega romana Neznani storilec (1939) in dramskega dela Veliki mož, ki so ga leta 1943 krstno uprizorili v Narodnem gledališču v Ljubljani. V satirični komediji je smešila slovensko oboževanje vsega tujega, kot piše Literarni atlas Ljubljane, prvotni naslov igre, Veliki sin domovine, pa je Prennerjeva zaradi italijanske cenzure spremenila. Po vojni so jo zaradi te uprizoritve, ki naj bi kazala na nespoštovanje kulturnega molka, izključili iz Društva slovenskih pisateljev, ponovno je bila sprejeta v društvo tik pred smrtjo leta 1976.

Številne težave z oblastjo je doživela tudi s svojim odvetniškim delovanjem. Aktivna pripadnica OF je po kapitulaciji Italije leta 1943 reševala Slovence, zaprte v italijanskih zaporih in taboriščih. Večkrat je bila zaprta tako med vojno kot po njej. Leta 1947 so ji zaradi nepokorščine na sodišču odvzeli pravico do opravljanja odvetniškega poklica, leta 1954 je bila ponovno sprejeta v Odvetniško zbornico.

Med drugim je napisala tudi libreto o Prešernu za Švarovo opero Slovo od mladosti (1954), ki so jo po nekaj zapletih krstno uprizorili leta 1954 v ljubljanski Operi. Pozneje ji nobena založba ni natisnila ničesar več. Šele čez več kot desetletje je slovenski zamejski Radio Trst A njeno komedijo Gordijski vozel izvedel kot radijsko igro. Ob 100-letnici njenega rojstva je slovenjgraška Založba Cerdonis izdala tudi njeno do takrat še neobjavljeno avtobiografsko delo Bruc - roman neznanega slovenskega študenta.

Stričkova soba
Leta 1960 se je seznanila z Marijo Mrzel Krenker, z Mimiko, ovdovelo gostilničarko, in njuno znanstvo je preraslo v sedemnajst let trajajoče prijateljstvo. Podeželska gostilna je postala njen drugi dom, kjer so jo gostilničarkine hčerke zaradi moškega videza sprejele in klicale "striček". Tam, v današnji gostilni Bučinek v Vodrižu, so tako pred desetimi leti uredili njeno spominsko sobo, poimenovano Stričkova soba. Postavitev je strokovno vodil Koroški pokrajinski muzej in zanjo prispeval njene osebne predmete in oblačila. V njej so skozi izbrano bogato fotografsko gradivo predstavljene Ljubina življenjska pot, njena odvetniška dejavnost in pisateljska kariera, prikazane so osebne fotografije s sorodniki in njeno prijateljevanje ter življenje v Vodrižu.