Drugo
Ljubljansko barje
O tem, kakšno je bilo Barje v času koliščarskih naselbin, si znanstveniki niso enotni. Splošno uveljavljeno je mnenje, da je bilo območje v tistem času prekrito z jezerom, vasi pa so stale na njegovem obrežju. Foto: MMC RTV SLO/Maja Kač
Zgodba o koliščarjih se je začela razkrivati 17. julija 1875, ko je odbornik okrajnega cestnega odbora Deželnemu muzeju v Ljubljani sporočil, da so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti naleteli na ostanke naselja na kolih in da so našli veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz jelenovega roga in oglja. Karl Deschmann je takoj ugotovil, da so najdbe sledi koliščarskega naselja, takega, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem. Foto: Spletna stran projekta V deželi koliščarjev
Barje
Kolišča na Igu so bila prvo arheološko najdišče na Slovenskem, ki so ga raziskovali na znanstven način, in so pomenila spodbudo za razvoj arheologije v Sloveniji. Foto: MMC RTV SLO/Maja Kač
Razstavo Koliščarji z Velikega jezera v Mladinskem domu na Igu so pripravili v društvu Fran Govekar skupaj z ZRC SAZU. Foto: Društvo Fran Govekar
Barjansko kolo je tudi pričevalec o tem, kako spretni rokodelci so bili koliščarji. Kolo je natančno izdelano iz jesenovih plošč, ki so povezane s štirimi letvami. Dodatno so bile zvezane z vrvjo, ki pa se ni ohranila. Dendrokronološke raziskave, ki temeljijo na določanju koledarskega leta z analizo štetja in merjenja branik, so pokazale, da je bilo drevo, iz katerega je izdelano kolo, staro okoli 80 let, deblo pa je merilo v premeru vsaj 40 centimetrov. Že koliščarji so dobro vedeli, da je jesen žilav in trden les, prav tako pa doseže dimenzije, ki so jih potrebovali za večje predmete. Sicer pa so podobna kolesa znana tudi s hribovitih delov Švice in jugozahodne Nemčije. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Sta dve tabli res dovolj za predstavitev koliščarjev?

Občina si obeta muzej na prostem
19. januar 2014 ob 10:54,
zadnji poseg: 19. januar 2014 ob 11:35
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Vlada je na svoji prvi letošnji seji kolišča na Igu razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, za upravljavca pa določila Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Kljub zvenečemu nazivu, ki sledi vpisu kolišč na seznam svetovne dediščine Unesco, pa kolišča na Ljubljanskem barju še niso dobro predstavljena.

Vladni odlok določa posebne režime za varstvo kulturne dediščine, ki dopolnjujejo varstvo naravnih vrednot. Sredstva za delovanje Krajinskega parka Ljubljansko barje zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ministrstvo za kulturo pa namenja dodatna sredstva v vrednosti 15.000 evrov na letni ravni, ki so predvidena za sodelovanje v mednarodnem koordinacijskem odboru.

Zakaj Slovenija tri leta za Unescom?
Vlada je kolišča razglasila za kulturni spomenik tri leta po tem, ko je njihovo pomembnost potrdil Unesco. Ta je dobrih 150 let po odkritju prvega kolišča v Švici ter številnih raziskavah o življenju prazgodovinskih prebivalcev kolišč na obrobju Alp prepoznal neprecenljivo vrednost potopljene in zakopane dediščine ter leta 2011 kolišča umestil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.

V Društvu slovenskih arheologov si pozno razglasitev vlade "razlagajo predvsem v smislu dolgih administrativnih poti". Tovrstne razglasitve so sicer precejšnja redkost, običajno zaradi lokalnih interesov, ki si omejitev v prostoru ne želijo, so pojasnili v društvu.

Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo 111 arheoloških najdišč v šestih državah - Švici, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja 5000 do 500 pr. n. št. Slovenski del obsega devet kolišč v dveh skupinah, ki ležijo na območju občine Ig, je zapisala kustosinja za prazgodovino v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane Irena Šinkovec. Ostaline prazgodovinskih kolišč na Ljubljanskem barju, ki jih arheologi raziskujejo že od leta 1875, so tako izjemen materialni vir o načinu življenja v tem delu Evrope.

Razglasitev, kot so zapisali na ministrstvu, posredno spodbuja možnost pridobivanja sredstev iz državnega proračuna in EU-sredstev, predvsem pa daje možnost predstavitve in razvijanja kulturnega turizma. Po besedah direktorice zavoda krajinski park Barbare Zupanc velja biti pri predstavitvi kolišč previden.

Nočejo postaviti "zabaviščnega parka"
Prvotni namen ni, da se barje spremeni zgolj v turistično zanimivost, ampak strokovna predstavitev z izobraževalno noto. V tujini so primeri dobrih rešitev, vendar vsi niso primerni - ureditev na Bodenskem jezeru je denimo stara 100 let. Da bi se razgrnilo čim več idej, bodo jeseni pripravili simpozij.

Kolišča so na območju občine Ig. Kot je povedal župan Janez Cimperman, si trenutno prizadevajo za pridobitev zemljišč, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS: "Dokler nimajo v lasti zemljišča, ne moremo začeti projekta." V mislih imajo namreč muzej na prostem. Za začetek bo treba zamenjati namembnost zemljišč iz kmetijske v stavbno, vendar glede na to, da je načrt nacionalnega pomena, ne bi smelo biti težav. Za projekt si obetajo tudi evropska sredstva, načrtujejo pa tudi odkup stavbe, ki je trenutno v lasti Cerkve. V njej bodo pripravili informacijsko pisarno.

Kot so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s stališča varstva nepremične kulturne dediščine postavitev muzeja ni problematična. Projekt mora seveda zadostiti vsem zahtevam varstva dediščine v prostoru, tako kot to velja za vse drugovrstne posege, so zapisali. Tudi v Slovenskem arheološkem društvu so odgovorili, da načelnih zadržkov v zvezi s tovrstnimi načrti stroka nima. Lahko pa bi se ti pojavili ob konkretnih načrtih tako glede kraja postavitve kot glede zasnove muzeja, so opozorili.


Trenutno moramo biti zadovoljni z dvema tablama

Načrti za muzej na prostem ali vsaj dostojno predstavitev prazgodovinskih kolišč je še v zraku, za zdaj sta za obiskovalce Ljubljanskega barja na voljo le dve predstavitveni tabli ter razstava Koliščarji z Velikega jezera v Mladinskem domu na Igu, ki so jo pripravili v društvu Fran Govekar skupaj z ZRC SAZU. V društvu, ki po besedah njegove predsednice Alenke Jeraj s Krajinskim parkom dobro sodeluje, vsako poletje pripravijo tudi Koliščarski dan.

Kdo so bili skrivnostni ljudje na vodi?
Življenje koliščarjev je še vedno zavito v skrivnost. Idealistične predstave o srečnem življenju v vasi, zgrajeni sredi jezera, so že davno opuščene. Odkriti ostanki kljub raziskavam ne morejo zapolniti vseh vrzeli v poznavanju sveta koliščarjev. Med drugim ostaja večna skrivnost, kaj je vplivalo na ljudi, da so na Barju vztrajali kar 2.500 let, je zapisala Šinkovčeva. Koliščarji, ki naj bi dosegli približno polovico današnje povprečne starosti, so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo. Med novejšimi odkritji je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled do 20. aprila.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
marialorca
# 19.01.2014 ob 12:29
Fiverman ..... ima popolnoma prav .... Če bi Avstrijci imeli to barje, bi na njem že stala TRI kolišča s turistično ponudbo ... Če kdo ne verjame, naj gre trikrat zapored na izlet v Gradec ( to ni daleč) 1.oktobra. .... Ni da verjamem, kako se tam obzidja in jame "dograjujejo" iz leta v leto..... Pa kaj, če ni kot pred 400 leti ... je lepo ... je kokakola ... 3,14 v O ... wurst ... TurmUhr .... in razgled.... Pri nas pa se ministrstva za turizem, okolje in kulturo NIKJE ne znajo dogovoriti v INTERESU kraja, ljudi, turizma, države, .... Vsak vleče na svojo stran .... katastrofa od vizij.
fiverman
# 19.01.2014 ob 11:55
Nardite eno lušno rekonstrukcijo bivališča pa si bom nardil izlet v tisti konec.
crime_dog
# 19.01.2014 ob 11:38
Prvotni namen ni, da se barje spremeni zgolj turistično atrakcijo, pač pa strokovna predstavitev z izobraževalno noto.

Kakšna butasta izjava. Prvič: za vpis na UNESCOvo listo se običajno zaprosi prav zaradi turističenga potenciala in promocije. In drugič: a po njihovem pojem "turistična atrakcija" in pojem "strokovnost" nista kompatibilna?! S takim načinom mišljenja omejujejo same sebe in najbrž z vsem skupaj na koncu res ne bo nič. Res škoda...
frodik
# 19.01.2014 ob 13:30
O tem sem prav zadnjic razmisljal. Res je, kdorkoli od drugih nacij bi ze zdavnaj poskrbel za ustrezno predstavitev te pomembne zgodovinske naselbine.
Tudi to je vprasanje, ali je sama rekonstrukcija dovolj. Ce bi bilo v nas kaj velikopoteznosti, bi kolisce obnovili kar pod zemljo. To sicer pomeni ogromno dela in veliko poguma. No, vsaj kaksno resno raziskavo bi morali narediti za zacetek, potem bi se odlocili. Toda komu se pa da delat na tem projektu? Drzavnim funkcionarjem ze ne. Po drugi strani bi projekt ponudil nova delovna mesta mladim naravoslovcem in druzboslovcem, saj bi morali obe podrocji znanosti zdruziti svoje moci. Ce bi rekonstrukcijo ali prava kolisca pod zemljo z najnovejso tehnologijo preuredili v turisticno znamenitost, bi se v par letih stroski investicije nedvomno povrnili.
Samo za take stvari so potrebni preroki in vizionarji, teh pa pri nas ze dolgo ne delajo vec.
ma_ri_bor
# 20.01.2014 ob 07:31
gradnja muzeja ne bo mogoča, ker bodo naleteli na arheološke ostanke :)

ampak res, najstarejše kolo bi morala tržit vsa država, po tem bi morali bit znani po vsem svetu (pa tudi za promocijo industrije bi bilo dobro-"slovenija, dežela izumiteljev" itd.)
Potem je tu še najstarejše glasbilo (ali pa vsaj piščal), čudovite situle itd. Takšne spominke bi morali na kile prodajat ne pa, da je nič od nič.
MiranA
# 19.01.2014 ob 17:31
v tujini bi iz take atrakcije potegnili že vsaj 100mio eur v 3 letih...pri nas pa se jim komaj da s tem ukvarjati.

kolišča so nora atrakcija, samo pač, slovenci in turizem, to je skregano z logiko; pri nas, če se samo ne proda, se ne proda sploh; bog ne daj, da bi kdo nardil kakšno dobro marketinško zgodbo ali še celo kaj več...recimo zabaviščni park...al pa vsaj interaktivni muzej.
Celt
# 19.01.2014 ob 18:56
Zato pa Slovenceljni hodijo takšne zgodovinsko-turistične znamenitosti gledat v tujino...
veza
# 19.01.2014 ob 18:49
Klapa

poznate oni vic, gre Zoki k Berluskotu in ta mu pokaže most in razloži, da je dolg 100 metrov, plačali so ga iz proračune za 200 metrov, razliko je pospravil Berlusko...
Čez leto pride Berlusko v LJ, Zoki ga pelje v Tacen in pravi, če vidi most, Berlusko se čudi , mosta ni, vidiš, pravi Zoki, jaz sem pospravil ves denar za most dolg 200 m...
veza
# 19.01.2014 ob 18:06
frodik
MiranA
...

res je, če bi imeli drugi najstarejše kolo, bi naredili tak bum, da bi vse tja drlo, mi pa ne znamo niti sladoleda prodajati v najhujši vročini, to nam delajo Albanci, namreč...
In spet bo tu debata, da to niso naše zadeve, ker da so tu živeli drugi prebivalci, mi smo prišli v 6. stol. in podobna jajca, a sedanji Egipčani razmišljajo, kdo je gradil piramide, ne, za njih so to njihove dediščina in pika...
perovskija
# 19.01.2014 ob 11:31
mi delamo na mostovih ne mostiščarjih
veza
# 19.01.2014 ob 19:18
ZeK

veza

občino ljubljano in občino ig ločiš? ker to je na igu...


štos gre o mostu in mostiščarji so aktualni, lahko ga pa preneseš na marsikatero našo občino in ustanovo...
ZeK
# 19.01.2014 ob 19:11
veza

občino ljubljano in občino ig ločiš? ker to je na igu...
Kazalo