Fotoaparati, ki bodo fotografirali sto let, bodo nameščeni na sto skrivnih lokacijah po nemški prestolnici. Za svoje delo išče pomoč prostovoljcev, ki mu za prevzem enega izmed fotoaparatov dajo deset evrov depozita. Prostovoljcem bo sicer določil sosesko, lahko pa se bodo sami odločili, kam točno jih bodo namestili. Umetnik pa vendarle svetuje, da izberejo mesta, za katera je najbolj verjetno, da bodo "preživela" naslednjih sto let - kot so na primer spomeniki.

Dokumentiranje ni v prvem planu
Lokacije morajo ostati skrivne, vse dokler "skrbniki" fotoaparatov ne ostarijo ali zbolijo in posredujejo informacijo naslednji generaciji. Tisti, ki bodo po stotih letih vrnili fotoaparate, bodo dobili nazaj depozit.

Vendar pa osnovna ideja ni dokumentiranje prihodnjega razvijanja urbanega okolja. S projektom želi avtor predvsem usmeriti pozornost ljudi na spreminjanje videza mesta in jih tako opomniti, da so te spremembe naša odgovornost. Hkrati pa tako izpostavlja pomen nadzora, kar je še posebej v Nemčiji občutljiva tema - vse od nacističnih in komunističnih časov, pred kratkim pa od razkritja, da je NSA prisluškoval kanclerki Angeli Merkel.

Umetnika najbrž ne bo na odprtju razstave
Koproducent je berlinski razstaviščni prostor Team Titanic, kjer bi naj bili leta 2114 razstavljeni posnetki fotoaparatov, ki bodo priromali nazaj. Keats ne računa na to, da se bo lahko udeležil odprtja razstave. Upa pa, da bo lahko svoj projekt izvedel še v nekaj drugih mestih; med njimi v Kairu, Ciudadu de Méxicu in Phoenixu.