Drugo
(7)
false
Akademik Anton Vratuša je objavil več kot 350 strokovnih razprav in člankov. Foto: BoBo
false
Anton Vratuša v Dražgošah ob obletnici tamkajšnje bitke 11. 1. 2015. Foto: BoBo

V 103. letu starosti se je poslovil akademik in politik Anton Vratuša

Objavil je več kot 350 strokovnih člankov in razprav
30. julij 2017 ob 14:52,
zadnji poseg: 30. julij 2017 ob 15:32
Ljubljana - MMC RTV SLO

V 103. letu starosti je umrl priznani akademik Anton Vratuša, ki je objavil več kot tristo petdeset strokovnih razprav in člankov. Med drugo svetovno vojno je bil dejaven udeleženec NOB-ja.

Vratuša je bil partizan – borec, taboriščnik, slavist in zelo pomemben človek za slovensko Prekmurje. Bil je dejaven udeleženec v narodnoosvobodilnem boju, v letih od 1942 do 1943 je bil interniran v več italijanskih koncentracijskih taborišč. Po vojni pa je opravljal številne pomembne funkcije, med drugim je bil stalni predstavnik SFRJ-ja pri Organizaciji združenih narodov, podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971–1978) in predsednik izvršnega sveta skupščine SRS (1978–1980). Od leta 1985 je bil tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Predsednik republike Borut Pahor mu je ob stoletnici podelil medaljo za častno dejanje za njegovo "iskreno prizadevanje za sožitje in narodno spravo ter neomajno humanistično delovanje".

Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 v Dolnjih Slavečih, občina Grad na Goričkem. Diplomiral je na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1941 in še istega leta dosegel doktorat znanosti z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Nato se je prav tako še istega leta pridružil NOB-ju, ki so se mu študenti ljubljanske slavistike pridružili že drugi teden po okupaciji. Med februarjem 1942 in septembrom 1943 je sledila internacija v italijanskih koncentracijskih taboriščih Gonars, Treviso, Padova in Rab.

Komandant rabske brigade
Po kapitulaciji Italije se je rešil taborišča in bil od septembra 1943 do konca vojne na raznih vojaških in političnih dolžnostih: namestnik komandanta rabske brigade, predstavnik predsedstva OF-a pri Komiteju za nacionalno osvoboditev za severno Italijo ter Glavnega štaba NOV in PO Slovenije pri komandi garibaldincev in Korpusu dobrovoljcev svobode v Milanu, oseba za zvezo med CK KPS in CK KPI za severno Italijo. Po letu 1945 je opravljal številne dolžnosti v zveznih organih SFRJ-ja, v Beogradu in v SR Sloveniji. Leta 1953 je prešel v rezervo kot polkovnik JLA.

Bil je redni profesor na Visoki politični šoli in na Univerzi v Beogradu, na Univerzi v Ljubljani od leta 1974 in na Mednarodnem centru za promocijo podjetij v Ljubljani od leta 2004, kjer je skrbel za oblikovanje znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega programa. Bil je tudi predsednik programskega sveta Ustanove Šiftarjeva fundacija (1996-2006) in častni član zbora ustanoviteljev te ustanove.

VIDEO
V 103. letu se je poslovil akademik Anton Vratuša

Od slovenskega jezika do samoupravljanja
Področji Vratuševega znanstvenega in publicističnega delovanja v obdobju 1938-1941 sta bila slovenski jezik in literarna zgodovina. Po letu 1945 njegova znanstvena, družbenopolitična in pedagoška dejavnost zajema zlasti področja razvoja samoupravljanja in participacije v Jugoslaviji in komunalni sistem ter zunanjo politiko SFRJ-ja. Na področju mednarodnih odnosov zlasti izstopajo prispevki o Organizaciji združenih narodov, procesu dekolonizacije, gibanju neuvrščenosti in o deželah v razvoju. Vprašanja narodnih manjšin, človekovih pravic in trajnostnega razvoja so dolgoletna tema Vratuševih raziskav.

Med pomembnejšimi znanstvenoraziskovalnimi projekti so: organizacija jugoslovanske komune in odnosi v njej, odnosi v večnacionalnih skupnostih, vrednosti v politiki, mednarodna primerjalna raziskava ob sodelovanju znanstvenikov iz Indije, Jugoslavije, Poljske in ZDA, Razvoj teorije in prakse samoupravnega prava v Jugoslaviji, Narodnosti in narodne manjšine, Živeti z mejo. O tej problematiki je od leta 1991 izšlo devet zbornikov, najnovejši: Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Celostno upravljanje z obalnim območjem za trajnostni razvoj, Integrated Management of Protected Areas: Nature Parc Goričko.

Z njim je TV Slovenija objavila več intervjujev, prav tako pa sta o njem posneta dva dokumentarna filma.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
čak mal noris
# 30.07.2017 ob 15:17
Eden tistih REDKIH povojnih GOSPODOV, ki je posledično izrazito izstopal med množico neizobraženih "revolucionarjev"!
Slava mu in naj mu bo lahka prekmurska zemlja!
Flagman
# 31.07.2017 ob 12:32
Spostovanje!
Imel sem cast, da sem pri svojem strokovnem delu naletel na njegovo pisanje iz casov Kraljevine Jugoslavije.Velik domoljub in velik clovek.
Pocivajte v miru akademik dr. Anton Vratuša.
poloncic
# 31.07.2017 ob 12:20
spoštovanje
evaevi
# 31.07.2017 ob 09:20
Izjemen človek, izjemen v vseh možnih pogledih.
schmied
# 31.07.2017 ob 09:56
Če je bil človek res komunist, je bil težko izjemen v vseh humanističnih pogledih. Če je pa na Dražgošah še zagovarjal dražgoško "bitko", ki je bila v bistvu partizansko izzivanje sovražnikovih enot ter nato "hraber" pobeg v hribe ter prepustitev "farške vasi" - domačinov na milost in nemilost Nemcev, pa se človek res vpraša, ali je ta človek tekel pravilno in na koncu življenja dobil venec zmage oz. slave (prosto po sv. Pavlu).
Aeda
# 31.07.2017 ob 23:44
Kakšni so ljudje, ,ki tudi ob smrti velikega, pomembnega Slovenca - strokovnjaka in politika uporabljajo SODOBNA POLITIKANTSKA merila za ocenjevanje njegove pomembnosti za vse nas? Sram naj jih bo.
Vse spoštovanje pokojnemu gospodu Vratuši!
Haso
# 31.07.2017 ob 11:41
Njegovo politično delovanje bi bilo bolje zamolčati ker o pokojniku ni primerno pisati preveč slabo. Enako njegovo znanstveno delovanje po l. 45. Vse to v članku pove dovolj o njem, da se ne obeša na veliki zvon.
Kazalo