Baročni rimski vodnjak Fontana di Trevi je bil zaradi konservatorskih posegov več kot leto dni prazen. Napolnili so pred nekaj dnevi, saj se dela približujejo koncu. Foto: EPA
Baročni rimski vodnjak Fontana di Trevi je bil zaradi konservatorskih posegov več kot leto dni prazen. Napolnili so pred nekaj dnevi, saj se dela približujejo koncu. Foto: EPA
Firence, Rim, Fontana di Trevi
Pogled na Piazzo del Duomo s prenovljenim baptisterijem v središču. Foto: EPA
Firence, Rim, Fontana di Trevi
Oktogonalna stavba firenškega baptisterija stoji v liniji vhoda v mestno katedralo. Foto: EPA
Fontana di Trevi
Fontana di Trevi pred napolnitvijo bazena. Foto: EPA

Od zadnjega restavratorskega posega na baptisteriju na Piazza del Duomu je po poročanju Art Newspaperja minilo sedemdeset let, dovolj, da sta vlaga in onesnaženo ozračje marmorne plošče zamazala z novimi sledmi. Osmerokotna stavba, posvečena Janezu Krstniku, ni le ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk mesta, temveč tudi ena najstarejših.

Arhitektura, ki posnema formo krstnega bazena prav tako osrednjega tlorisa, je nastala med letoma 1059 in 1128 in nam s svojim marmornim polikromatskim pročeljem pripoveduje o estetskih hotenjih toskanske romanike. Dela so končana ob pravem času, saj se mesto pripravlja na novembrski obisk papeža Frančiška, ki prihaja v sklopu pete konference Italijanske cerkve. Pot do stolnice ga bo vodila skozi baptisterij, kakor je nekoč predvidevala zasnova starokrščanskih bazilikalnih kompleksov.

Očiščena tudi Ghibertijeva vrata
Konservatorsko-restavratorski projekt je stal dva milijona evrov, ki jih je prispevala Opera di Santa Maria del Fiore, naslednica srednjeveške ustanove Opera del Duomo, ki je skrb za katedralni sklop prevzela že od začetkov gradnje leta 1296. 200.000 evrov je institucija zbrala s pomočjo kampanje Abbraccia il Battistero (objemite Baptisterija).

Končana je tudi restavracija baptisterijskih vrat, ki jih je med letoma 1403 in 1424 izdelal Lorenzo Ghiberti. Dvokrilna vrata so očistili, da je znova viden kontrast med temno barvo lesa in sijočimi bronastimi reliefi z novozaveznimi prizori. Ob vnovičnem odprtju prav tako obnovljenega Museo dell’Opera del Duoma so jih razstavili ob drugih Ghibertijevih vratih, t. i. Vratih paradiža, ki jih je mojster izdelal med letoma 1425 in 1452.

Očiščena tudi Fontana di Trevi
Končano prenovo rimskega baročnega vodnjaka bodo slavnostno odprli 3. novembra, ta teden pa so turisti z aplavzom pozdravili napolnitev bazena z vodo. 2,2 milijona evrov vreden restavratorsko-konservatorski projekt so vodile mestne oblasti, v celoti pa ga je financiralo italijansko podjetje Fendi. Fontano di Trevi, ki je tudi po zaslugi zapeljivega čofotanja Anite Ekberg v Fellinijevem filmu Sladko življenje ena najbolj obleganih turističnih atrakcij večnega mesta, so izpraznili junija lani.

Spomenika tudi med prenovo niso povsem zaprli pred javnostjo, temveč so turistom omogočili, da ob sprehodu čez stekleni oder spremljajo potek del. Oder so odstranili poleti, ko so se restavratorji osredotočili na čiščenje arhitekturnega ozadja in alegoričnih figur.

Kulturna dediščina v Italiji je zadnja leta močno odvisna zgolj od sponzorske naklonjenosti zasebnih podjetij. Podobno je bilo s Kolosejem, pri katerem je 25 milijonov evrov za obnovo prispeval Della Valle, eden največjih italijanskih proizvajalcev luksuznih izdelkov. Fendi pa je poleg Fontane di Trevi finančno podprl tudi prenovo štirih vodnjakov Quattro Fontane iz 17. stoletja. 320.000 evrov vreden projekt so končali marca.