Italijanska modna oblikovalka (1890-1973) je ena izmed najpomembnejših figur v zgodovini modnega sveta. V vihrav Pariz 30. let prejšnjega stoletja je s svojimi posebnimi deli, ki so se rogala konvencijam, vpeljala čut za subverzivno in nenavadne modne kaprice ter ženske izzivala k pogumnemu oblačenju.
Med modo in umetnostjo
"Bolj nora in originalna kot večina njenih sodobnikov je Elsa Schiaparelli tista, na katero se najpogosteje nanaša beseda 'genij'," je leta 1934 na svojo naslovnico napisal časnik Time. Coco Chanel, večna tekmica, pa jo je označila kot "italijansko umetnico, ki dela obleke". Schiaparellijeva je izstopala kot velika nekonformistka, ki je oblačila uporabljala kot medij za izražanje svojih unikatnih idej.
Na vrhuncu svojega ustvarjalnega dela v 30. so njene ideje postajale še bolj čudaške, muhaste in celo absurdno smešne, so zapisali pri Vogueu. Prijateljevala in popivala je z avantgardnimi umetniki, kot sta Salvador Dali in Jean Cocteau, s katerima je začela tudi sodelovati. Fotografirala sta jo Man Ray in Irving Penn, njeno podobo je risal Picasso.
Izvirna, pogumna in elegantna
"Ena izmed njenih neverjetnih plati je bila ta, da se je strašno rada zabavala, da je bila zelo izvirna, da si je drznila narediti kar koli, kar je bilo provokativno, a vedno tudi elegantno," je pred dražbo povedala Marisa Berenson, Elsina vnukinja.
Njena oblačila in predmeti izžarevajo njen drzen in provokativen občutek za humor in norčavost. Na slovito plesno zabavo je nekoč odšla oblečena kot redkev z veliko ptiči, ki so jedli z nje.
Na dražbi bodo na voljo bikoborske jakne v rožnati in modri barvi, tunike iz Kitajske, japonski kimoni in otomanski kaftani ter elegantni turbani. Unikatna je večerna obleka iz bele svile s podobo jastoga, pa tudi klobuk, ki spominja na salonarje z visoko peto. Njej ljubih stvari je še več, od večbarvne pernate boe, pobarvane ptičje kletke, serije fotografij oblikovalca Man Raya do tapiserije iz 18. stoletja in roževinastih kipcev. Na dražbi bodo tudi pozlačen divan, oblazinjen s svilo svetlovijoličaste barve, serija posterjev Julesa Chereta, modne skice francoskega ilustratorja Christiana Berarda in mavčne figure Mae West. Njene zaobljene oblike so jo tudi navdihnile pri oblikovanju stekleničke parfuma Shocking. Največ naj bi iztržili z bronasto stoječo lučjo, ki jo je zasnoval Alberto Giacometti; ocenjena je na 60.000-80.000 evrov.
Tlakovala pot drznim idejam in drugačnosti
"Schiaparellijeva je tlakovala pot vsem oblikovalcem, ki so skozi oblačila izražali drzne, subverzivne ideje in sporočila," so zapisali v katalogu dražbene hiše Christie's.
Sledi njenega oblikovanja so vidne v delih Jean-Paula Gaultierja, Marca Jacobsa, Alberja Elbaza in Miuccie Prade.

Leta 1954 je v svoji avtobiografiji zapisala: "Devetdeset odstotkov (žensk) se boji izstopati in pritegniti pozornosti nase, bojijo se, kaj bodo drugi rekli. Zato kupijo sivo obleko. Morale bi si drzniti, da so drugačne."
Svoj modni studio na trgu Vendome je zaprla 1954 po stečaju. Znamko je kupil Diego Della Valle, vodja italijanskega podjetja za usnjene izdelke. Umrla je leta 1973 v Parizu, pokopana pa je bila v antični kitajski obleki v njenem najljubšem barvnem odtenku – močni rožnati barvi.