Jamske slikarije sta v jami v bližini baskovske vasi Berriatua, ki leži približno 50 kilometrov od Bilbaa, odkrila arheolog Diego Garate in jamar Iñaki Intxaurbe. Vsega skupaj gre za približno 70 podob, ki ustrezajo značilni lovski ikonografiji tistega časa, strokovnjaki pa domnevajo, da je bil prostor s poslikavami namenjen svetišču. Med stiliziranimi figurami izstopa bizon, ki ga v trebušnem delu prebadajo sulice starodavnih lovcev. "Ta revež je bil verjetno najbolj preganjana žival v vsej Evropi," je na predstavitvi odkritih poslikav dejal Garate.

Jamo so odkrili že leta 1929, podrobneje pa so jo jamarji začeli raziskovati pred dvema letoma. Na precej zbledele poslikave so naleteli septembra lan, in sicer približno 300 metrov od vhoda v jamo in širiti metre nad tlemi.

Komaj opazne podobe
Kot v številnih drugih jamah so tudi tukaj zaradi vremenskih vplivov poslikave neveščemu očesu komaj opazne. Podobe so najverjetneje vgravirane z ostrim kamnitim orodjem, silhuete pa so obarvali z barvilom iz črnega oglenega pigmenta, ki je se je sčasoma spral. V Španiji, ki se lahko pohvali z najstarejši znano jamsko umetnostjo - podobe iz jame El Castillo so stare najmanj 40.800 let - se je ohranilo kar nekaj znanih primerov iz mlajšega paleolitika, najbolj znane so verjetno podobe iz Altamire.

V naslednjih nekaj letih bodo v Atxurri izvedli dodatne raziskave, da bi se izognili dodatni izpostavljenosti poslikav, pa bo jama zaprta za javnost.