Osnutek odloka o razglasitvi omenjenega arheološkega najdišča za kulturni spomenik lokalnega pomena so ljubljanski mestni svetniki obravnavali že na februarski seji, ponovno ga bojo obravnavali v ponedeljek. Jazbinšek in Brnič menita, da varnostni režim po tem odloku dopušča posege in in dejavnosti na podlagi ponovnih arheoloških raziskav in tako tržnice ne ščitita dovolj. Tudi iniciativa Tržnice ne damo pravi, da odlok ne ščiti tržnice, ampak predvsem nudi podlago za gradnjo garaž. Foto: BoBo
Osnutek odloka o razglasitvi omenjenega arheološkega najdišča za kulturni spomenik lokalnega pomena so ljubljanski mestni svetniki obravnavali že na februarski seji, ponovno ga bojo obravnavali v ponedeljek. Jazbinšek in Brnič menita, da varnostni režim po tem odloku dopušča posege in in dejavnosti na podlagi ponovnih arheoloških raziskav in tako tržnice ne ščitita dovolj. Tudi iniciativa Tržnice ne damo pravi, da odlok ne ščiti tržnice, ampak predvsem nudi podlago za gradnjo garaž. Foto: BoBo
Ljubljanska tržnica
Enoletna zaščita tržnice kot kulturnega spomenika državnega pomena je bila ena prvih Turkovih potez, ko je zasedel mesto ministra. S to zaščito je država preprečila vsakršne gradbene posege na območju osrednje tržnice in s tem gradnjo parkirne hiše, ki jo MOL načrtuje že več let. Foto: BoBo

Nasprotniki gradnje garažne hiše pod tržnico predlogu nasprotujejo, saj naj bi premalo zaščitil arheološko dediščino pod ljubljansko tržnico. Vodji svetniških skupin Zelenih Slovenije in SDS-a, Miha Jazbinšek in Mirko Brnič, sta tako že v začetku tedna na ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka, ki opravlja tekoče posle, naslovila zahtevo po podaljšanju zaščite Vodnikovega trga kot kulturnega spomenika državnega pomena.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), so omenjeni predlog že posredovali pristojni strokovni organizaciji - Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Odločitve glede podaljšanja odloka še ni, so dodali.
Enoletna zaščita pred gradbenimi posegi se izteka
Enoletna zaščita tržnice kot kulturnega spomenika državnega pomena je bila ena prvih Turkovih potez, ko je zasedel mesto ministra, z njo pa je država preprečila vsakršne gradbene posege na območju osrednje tržnice in s tem gradnjo parkirne hiše, ki jo ljubljanska mestna občina načrtuje že več let. Zaščita se bo iztekla 23. marca.
Varnostni režim za kulturni spomenik lokalnega pomena ne varuje kulturnega prostora tržnice
Predlog mestnega odloka o razglasitvi arheološkega najdišča za kulturni spomenik lokalnega pomena, katerega osnutek so ljubljanski mestni svetniki obravnavali na februarski seji, pa kulturni spomenik "ogroža v temelju spomenikovega obstoja," kot sta v pozivu ministru Turku zapisala Jazbinšek in Brnič. Varstveni režim namreč po njunem prepričanju dopušča posege in dejavnosti v prostoru na podlagi ponovnih arheoloških raziskav na celotnem območju Vodnikovega in Krekovega trga, čeprav so raziskave po Kopitarjevi cesti do predora, po Krekovem trgu in Ciril-Metodovem trgu do Mestnega trga dokončane do te stopnje, da so mestna vrata in obrambni sistem ovrednoteni kot enota z visoko vrednostjo arheološke dediščine lokalnega pomena, ki se ohranja na kraju samem. Enako velja za sakralni kompleks na južnem delu Vodnikovega trga. Tako so smiselne le predhodne arheološke raziskave za oceno stopnje ohranjenosti ostalin samostana na severnem delu Vodnikovega trgu, menita.
Na predlog odloka so se odzvali tudi v civilni iniciativi Tržnice ne damo. Kot je v njihovem imenu zapisala Marinka Kurilić, je strokovna komisija za spremljanje raziskav ljubljanske tržnice marca lani predlagala, da se kompleks ohranja bodisi v obstoječem stanju ali z morebitno prezentacijo celote. Omenjeni odlok pa, kot menijo v civilni iniciativi, ne varuje kulturnega prostora tržnice, ampak je predvsem podlaga za gradnjo garaž. Zato vztrajajo, da se sprejemanje omenjenega odloka umakne z dnevnega reda seje, saj je njegova vsebina v nasprotju z mnenjem stroke.