Po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca predlog novele o JAK-u spreminja obstoječi zakon v treh točkah, med drugim v delu, ki je bil vezan na zakon za uravnoteženje javnih financ. Ta je predvideval, da bi se iz državnih sredstev financiralo izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije, ne pa tudi njeno delovanje. To se je izkazalo za napačno, zato novela predvideva črtanje te določbe, je povedal Grilc.

Ključna sprememba sestava sveta agencije
Ključna vsebinska sprememba zakona se nanaša na spremembo sestave sveta javne agencije in imenovanje članov sveta. Predlog novele pa predvideva tudi prenos znanstvene publicistike na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS.

V večurni razpravi so nekateri člani odbora pozdravili novelo, med njimi predsednica odbora Majda Potrata (SD) in Samo Bevk (SD). Razprava pa se je vnela ob vprašanju sestave članov sveta JAK-a. Ob tem so sprejeli tudi dopolnilo koalicijskih strank, ki odpravlja dileme glede reprezentativnosti članov, na kar je opozorila tudi pravnozakonodajna služba. Dopolnilo tako jasneje definira člane sveta.

Ustanovitelj v svet neposredno imenuje tri člane, pri čemer je eden strokovnjak s področja dela agencije, eden s področja knjižnične dejavnosti, eden pa poznavalec bralne kulture. Preostale štiri člane imenuje ustanovitelj na predlog avtorjev, prevajalcev, založnikov in knjigotržcev.

Opozicija ima dvome o vlogi ministra
Nekateri člani odbora in povabljeni so izrazili bojazen, da so spremembe politične narave. Tako je član odbora Jožef Jerovšek (SDS) izpostavil, da bo minister za kulturo dobil diskrecijsko pravico pri izbiri članov.

Tudi predstavniku Društva slovenskih pisateljev Vladu Žabotu se zdi sporna pristojnost ministra za imenovanje članov. Po njegovem mnenju se JAK spreminja v "PAK" - "politično agencijo za knjigo". Obenem se boji, da bo JAK postal prostor za parcialne interese denimo založnikov, knjigotržcev. Sprašuje se tudi, zakaj novela kot člane sveta izključuje predstavnike Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Grilc: resolucija je rezultat široke javne razprave
Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 je po Grilčevih besedah rezultat široke javne razprave. Sledi ciljem oblikovanja skupnosti govorcev z razvito jezikovno zmožnostjo v slovenščini. Poleg formalnopravnega uokvirjanja slovenske jezikovne politike določa tudi skrb in odgovornost za zamejce ter vse, ki jim slovenščina ni materni jezik - pripadnike madžarske in italijanske narodne manjšine, romske skupnosti in drugih jezikovnih skupnosti ter priseljence. Posebno pozornost program namenja tudi slovenščini kot uradnemu jeziku EU-ja.

Člani odbora so sprejeli dopolnilo odbora, ki v več točkah poleg redakcijskih popravkov zaobjema dopolnila ministrstva za kulturo, Komisije za narodni skupnosti, koalicijskih strank in DS-ja, med njimi tudi dopolnila Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Seje se je udeležil tudi predsednik zveze Tomaž Wraber, ki je pozdravil resolucijo, opozoril pa je na digitalizacijo, ki je zelo pomembna za slepe in slabovidne.

V razpravi je Jerovšek izpostavil vprašanje termina manjšin. Grilc je poudaril, da resolucija sledi zakonom in ne definira pojmov na novo, Potrata pa je poudarila, da je treba ločiti jezikovno manjšino od narodne skupnosti. Poslanci opozicijskih skupin so opozorili še na premalo poudarjeno vlogo SAZU-ja v primerjavi z drugimi institucijami in zavodi.

Brez razprave o parlamentarnem kanalu RTV Slovenija
Odbor za kulturo naj bi obravnaval tudi točko o razvoju parlamentarnega kanala Radiotelevizije Slovenije, ki pa jo je predsednica odbora že na začetku seje umaknila.