Igra je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenja in režiji Alena Jelena. Besedilo Ivane Sajko v prevodu Alje Predan je priredila dramaturginja Saša Rakef. V dolgoletni zgodovini sodelovanja na festivalih Prix Italia je to že tretja uvrstitev slovenske radijske igre med tri najboljše.

Ženska bomba problematizira način, kako se individualni upor proti nasilju spreminja v medijski produkt oziroma spektakel za množično porabo. Ženska bomba izvede skrajno dejanje, da bi pridobila (odvzeti) politični glas. Vendar se po storjenem dejanju nihče ne vpraša, zakaj je to storila, saj gre vsa pozornost le temu, kar se je zgodilo. Ženska bomba ostaja 'nema', njeno dejanje pa se spremeni v medijski produkt, sredstvo za ideološko manipulacijo in utemeljevanje politično (ne)sprejemljivih dejanj ter ne nazadnje v ekonomski dobiček.

Zgodbo spremljamo kot proces avtoričinega pisanja. Izhodiščni prostor dogajanja je njena delovna soba, v katero vdira drug prostor dogajanja – ulica s političnim zborovanjem in mimohodom politika po njej. Tu se drama dogaja oziroma tu Ženska bomba izvede samomorilsko dejanje.

Krhkost samomorilke
"Pisateljica sede in si zamisli trenutek, preden samomorilka sproži bombo. Ne piše s stališča preživelih po pokolu in uničenju, ki sledi, temveč s stališča samomorilke, njene krhkosti in človečnosti. Žirantom sta bili všeč inteligenca in sočutje, ki prežemata raziskovanje kontroverzne teme, in navdušila sta jih dobra igra in zanesljiva režija," je zapisala žirija.

Glasove posodili številni znani igralci
V radijski igri, ki je bila posneta novembra 2012, so nastopili Nataša Barbara Gračner, Maja Končar, Igor Samobor, Predrag Lalić, Jernej Gašperin, Vid Klemenc, Žiga Udir, Robert Korošec, Klemen Janežič, Tina Potočnik, Tina Gunzek, Saša Pavlin Stošić in Maruša Majer. Organizatorka snemanja je bila Špela Kravogel. Glasbeno oblikovanje je delo Darja Hlavka Godina, tonski mojster je bil Matjaž Miklič.