Oddelki ALUO-ja v Ljubljani so razpršeni na več lokacijah, stavbe pa dotrajane. Zato je bil letos razpisan arhitekturni natečaj za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega objekta ALUO na Erjavčevi ulici. V ponedeljek so predstavili najboljše natečajne predloge, ki si jih lahko do 5. januarja 2017 ogledate na razstavi v prostorih akademije.

Zmagovalni projekt, ki ga podpisujejo Tomaž in Lena Krušec, Vid Kurinčič in Ana Kučan, omogoča, da se ti danes dislocirani oddelki združijo v enotni stavbi in se med seboj povežejo. Pred njo pa predvidevajo še večnamenski trg, kar je bila odločilna prednost omenjene rešitve izmed vseh 21, ki so prispele na natečaj.

"Sredi tega trga je zasnovan velik atrij, ki povezuje nivo mesta z razstavnimi površinami, ki so večinoma zasnovane v prvi kleti in od tod vodi široko stopnišče, ki povezuje vse javne programe akademije do najbolj pomembnega prostora, in to je knjižnica," je v prispevku TV Kulture, ki si ga lahko v celoti ogledate v priloženem posnetku, povedal predstavnik avtorjev Tomaž Krušec.

"Velik arhitekturni dosežek"
Komisija je v poročilu zapisala: "Enovito stavbo telo obvladuje tudi notranjost kareja, s čimer do okolice vzpostavlja nevtralen odnos, omogoča pa, da se bo dvorišče v svoji razvojni perspektivi in potencialu, postopoma iz zasebne površine razvilo v kakovosten poljaven do javen mestni prostor. Tendenca, ki je lastna sodobnemu razvoju historičnega mestnega tkiva."

"Natečajnemu predlogu je relativno ozke in stroge pogoje urbanističnega konteksta, zgoščenega programa, organizaciji javnih vsebin in ne nazadnje zahtev po ekonomični gradnji uspelo učinkovito, inovativno, predvsem pa zelo poetično nadgraditi z arhitekturo prostora, ne pa oblike. In slednje se mu, v odnosu do siceršnje dejavnosti akademije za likovno umetnost, šteje kot velik arhitekturni dosežek," so še utemeljili svojo odločitev.

Sredstva zagotavljata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in ministrstva za kulturo, treba je pridobiti še gradbeno dovoljenje. Dekan pa bo, kot je povedal v že omenjenem prispevku, dotlej skupaj s sodelavci še naprej krmaril v "turbulentnem logističnem modelu".

Zgodba o prostorski stiski treh umetniških akademij (poleg ALUO-ja še Akademija za gledališče, radio, film in televizijo oz. AGRFT in Akademija za glasbo oz. AG) je dolga že desetletja, resnega napredka pa že od obetavnih začetkov reševanja problematike v začetku novega tisočletja kar ni. Potem ko je bil nekaj časa veljaven predlog skupnih prostorov vseh treh akademij na Roški cesti, od leta 2014 rešitve dejavno iščejo za vsako posebej.