Film
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 28 glasov Ocenite to novico!
Rok Biček
Družino Roka Bička so nagradili že na tednu kritike v okviru 70. filmskega festivala v Locarnu. Njegov Razredni sovražnik je pred štirimi leti prejel glavno nagrado prav na FSF-ju. Foto: RTV SLO
Janez Burger in Maruša Majer
Film Ivan odhaja iz Portoroža s polnim peharjem nagrad. Na posnetku sta režiser in soscenarist Janez Burger ter glavna igralka Maruša Majer. Foto: MMC RTV SLO
Košarkar naj bo
Gledalci 20. FSF-ja so največ glasov namenili filmu Košarkar naj bo Borisa Petkoviča. Foto: FSF
Franci Zajc
Z najvišjo nagrado za domačo kinematografijo, Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, so na uvodni slovesnosti ovenčali Francija Zajca, enega najdejavnejših producentov avdiovizualne produkcije pri nas. Foto: BoBo
Jožica Hafner
Nagrada kosobrin je letos šla v roke sodelavke arhiva RTV Slovenija Jožice Hafner, katere veliko znanje, poznavanje arhivskih 'zakladov' Televizije Slovenija in pa prizadevnost pri kopanju po različnih 'nitih' podatkov je rešilo že marsikateri prispevek. Foto: FSF / Katja Goljat / Matjaž Rušt
VIDEO
Podeljene so nagrade 20....

Dodaj v

20. FSF: Najboljši film je Družina, najboljši igrani film pa Ivan

Sklep jubilejnega 20. Festivala slovenskega filma
16. september 2017 ob 20:33,
zadnji poseg: 17. september 2017 ob 13:17
Portorož - MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma (FSF) so vesno za najboljši celovečerni film podelili dokumentarcu Roka Bička, naslovljenem Družina, z vesno za najboljši celovečerni igrani film pa so ovenčali Ivana, ki ga podpisuje Janez Burger.

Pri dokumentarcu Roka Bička Družina gre za observacijski dokumentarni film, v njem spremljamo precej zapleteno življenje Mateja Rajka, koncept družine pa je postavljen v veliko širši koncept od pojmovanja tradicionalne družine.

Film je nastal v produkciji Cvinger filma, Zavoda za kulturne dejavnosti in koprodukciji RTV Slovenija. Omenimo še, da je Biček pred štirimi leti s celovečernim prvencem Razredni sovražnik že zmagal na Festivalu slovenskega filma.


Vesna za najboljši celovečerni igrani film pa je namenjena filmu Ivan, ki je nastal v produkciji Staragare ter koprodukciji Propeler Filma Zagreb in RTV Slovenija. Film v režiji Janeza Burgerja je kompleksna upodobitev ženske v duševni stiski. Kot pričakovano je izvrstna Maruša Majer dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Prav tako pa je vesna za najboljši scenarij šla filmu Ivan oziroma njegovim avtorjem Srdjanu Koljeviću, Melini Koljević, Burgerju in Alešu Čaru.


Vesno za najboljšo režijo je prejela Hana A. W. Slak za film Rudar, vesno za najboljšo moško vlogo pa je dobil Leon Lučev, ki je nastopil v Rudarju.

Nagrado občinstva je prejel film Košarkar naj bo s povprečno oceno 4,86, drugo mesto pa je pripadlo filmu Ivan. Košarkar naj bo v režiji Borisa Petkoviča je dobil tudi sponzorsko nagrado iridium.

Vesno za najboljšo stransko žensko vlogo je dobila Ivanka Mežan za film Vztrajanje, za najboljšo stransko moško vlogo pa Brane Grubar v istem filmu. Marko Brdar je prejel vesno za najboljšo fotografijo (Družinica in Ivan), Damir Avdić za najboljšo izvirno glasbo (Družinica in Ivan) in Vlado Gojun za najboljšo montažo (Rudar).

Vesna za najboljšo scenografijo je šla v roke Janeza Prohinarja (Košarkar naj bo), za najboljšo kostumografijo Emilu Cerarju in Polonci Valentičič (Družinica) ter za najboljšo masko Alenki Nahtigal (Ivan). Boštjan Kačičnik je dobil vesno za najboljši zvok (Družinica). Playing Men Matjaža Ivanišina je osvojil vesno za najboljši dokumentarni film, Apoptoza Tomaža Gorkiča za najboljši kratki igrani film in Celica Dušana Kastelica za najboljši animirani film. Vesno za najboljšo manjšinsko koprodukcijo je osvojil film Moški ne jočejo Alena Drljevića.

Film Vztrajanje je dobil vesno za najizvirnejši avtorski prispevek, za najboljši študijski film pa Anja Ganja Petra Bizjaka. Vesni za posebne dosežke gresta filmu Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba v režiji Matjaža Ivanišina in Rajka Grlića ter filmu LP film Buldožer - Pljuni istini u oči v režiji Varje Močnik.

O nagrajencih sta odločali tričlanski mednarodni strokovni žiriji. Prvo žirijo, ki je odločala o nagradah za celovečerne filme (igrane, dokumentarne, animirane in igrane v manjšinski slovenski koprodukciji), so sestavljali režiserka Jasna Krajinovič, profesor in filmski zgodovinar Peter Stanković ter programski direktor in filmski publicist Zlatko Vidacković. Druga žirija, ki so jo sestavljali igralka Nataša Barbara Gračner, filmska selektorica Maja Malus Azhdari in producent Rok Sečen, pa je odločala o dokumentarnih filmih.

Na ogled je bilo 97 filmov, za najvišjo nagrado vesna se je potegovalo 52 filmov, med temi je bilo 16 celovečernih, in še 32 preglednih, v spremljevalnem pa 13. V spremljevalnem programu so v novi sekciji Podmladek prikazali sedem, v sekciji Posvečeno pa šest filmov. V tekmovalnem programu je bilo poleg 16 celovečercev na ogled pet srednjemetražcev, 21 kratkih filmov in osem študijskih filmov, vanj pa sta bili vključeni tudi dve manjšinski slovenski koprodukciji. Na letošnji festival je bilo prijavljeno rekordno število filmov, in sicer kar 186.

Še nagrada Art kino mreže Slovenije
Četrto leto zapored pa je Art kino mreža Slovenije v okviru FSF-ja podelila svojo posebno nagrado, ki je šla filmu Ivan. Žirija v sestavi Aliki Kalagasidu (ljubljanski Kinodvor), Samo Seničar (celjski Mestni kino Metropol) in Žiga Kump (Kulturni dom Krško) je v obrazložitvi zapisala: "Film Janeza Burgerja Ivan je psihosocialna diagnoza današnjega časa o izgubljenosti sodobnega človeka in iskanju samega sebe. Osrednja protagonistka filma je oseba, ki ne spada nikamor oziroma ne pripada nikomur. Da bi postala to, kar mora postati, ji ne preostane drugega, kot da vzame stvari v svoje roke. Burger na pleča Maruše Majer postavi čustveno zahtevno psihološko zgodbo, ki jo skupaj spretno privedeta do zaključka brez kančka sentimentalnosti in patetike."

Sicer Art kino mreža združuje 24 kinematografov in prikazovalcev kakovostnega ter umetniškega filma s slovenskih tal. Namen te mreže je medsebojno sodelovanje in razvoj delovanja kinematografov, izmenjava izkušenj, strokovnega znanja in informacij.

Velika Badjurova nagrada in tretji kosobrin po vrsti
Z najvišjo nagrado za domačo kinematografijo, Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, so na uvodni slovesnosti ovenčali Francija Zajca, enega najdejavnejših producentov avdiovizualne produkcije pri nas. "Pri nas je tako: če je film dober, je zato zaslužen režiser, če je pa slab, pa je odgovoren producent," je za Radio Slovenija hudomušno izjavil letošnji lavreat.

Letos so tretjič podelili tudi nagrado kosobrin, namenjeno dragocenim filmskim sodelavcem neavtorskih poklicev za izjemen prispevek k slovenski kinematografiji in televizijskemu ustvarjanju. Tokrat je šla v roke sodelavke arhiva RTV Slovenija Jožice Hafner, katere veliko znanje, poznavanje arhivskih "zakladov" Televizije Slovenija in pa prizadevnost pri kopanju po različnih "nitih" podatkov je rešilo že marsikateri prispevek.

Nekateri izmed nagrajencev so nastali tudi v koprodukciji RTV Slovenija:

Družina (vesna za najboljši celovečerni film)

Ivan (vesna za najboljši celovečerni igrani film, vesna za najboljši scenarij, vesna za najboljšo glavno žensko vlogo, vesna za najboljšo fotografijo, vesna za najboljšo izvirno glasbo, vesna za najboljšo masko, nagrada Žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark, nagrada Art kino mreže Slovenije, nagrada IRIDIUM)

Rudar (vesna za najboljšo režijo, vesna za najboljšo glavno moško vlogo, vesna za najboljšo montažo)

Družinica (vesna za najboljšo fotografijo, vesna za najboljšo izvirno glasbo, vesna za najboljšo kosumografijo, vesna za najboljši zvok)

Vztrajanje (vesna za najboljšo stransko žensko vlogo, vesna za najboljšo stransko moško vlogo)

Košarkar naj bo (vesna za najboljšo scenografijo, nagrada občinstva, sponzorska nagrada Iridium)

Celica (vesna za najboljši animirani film)

Glasba je časovna umetnost – Pljuni istini u oči (vesna za posebne dosežke)



Lani je nagrado za najboljši celovečerni film prejel igrano-dokumentarni film Žige Virca Houston, imamo problem!, vesno za najboljšo režijo pa Damjan Kozole za Nočno življenje. Leto poprej pa so nagrado za najboljši celovečerec podelili grozljivki Tomaža Gorkiča Idila, kot najboljšega režiserja pa so ovenčali Jana Cvitkoviča za kratki film Ljubezen na strehi sveta.

V spodnjem posnetku si lahko ogledate zaključno slovesnost in podelitev nagrad v produkciji Akademska TV - AKTV.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
Vid Šteh
# 17.09.2017 ob 12:31
Kdor še vedno trdi, da je slovenski film zanič, preprosto laže. V zadnjih sedmih letih je domači film močno napredoval, še posebej pozdravljam to, da vse več domačih režiserjev snema žanrske izdelke; tako smo dobili kar nekaj zelo dobrih kriminalk (Pod Gladino, Psi brezčasja, Avtošola), komedij (Stanje šoka, Petelinji zajtrk), mladinskih filmov (Pojdi z mano) pa tudi drame se lahko kosajo z evropskimi standardi (Inferno, Nočno življenje, Razredni svoražnik) in celo grozljivko (Idila).

Pa še komentar za tiste, ki vztrajno trdijo, da morajo biti filmi prilagojeni okusu širših množič in zabavati; očitno je najbolje, če domači filmarji obiščejo gasilsko veselico, jo posnamejo na kamero in potem to predvajajo v kinu, da se boste vi temu glasno smejali. Film kot sedma umetnost je mnogo več kot primitivni zmazki tipa Pr' Hostar, ki je pač lepljenja obrabljenih štosov, na katere Slovenci še vedno navdušeno padamo (ekscesni vulgarizem, kletvice, zavijanje v dolenjskem narečju, primitivizem, prdenje, izločanje, južnjaki, katerih karakter ne seže dlje kot do preklinjanja in vpitja itd.). Namen filma ni zgolj v zabavi, ampak tudi v temu, da gledalca na nek način izobražuje, mu odpira oči, ga seznanja z družbenimi krivicami in tematikami, ki so s strani medijev zamolčane itd. In preden mi kdo očita, da sem filmu Pr' Hostar "fovš"; Petelinji zajtrk je eden najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov in mu brez najmanjših težav priznavam kvaliteto, ker je preprosto film na nivoju oz. film, ki gledalca zabava, vendar ga pri tem ne poneumlja.

Seveda se tudi med "resnimi" slovenskimi filmi najde veliko pofla, ampak argument, da je nek film zanič samo zato, ker ga ni videlo toliko ljudi kot npr. Pr' Hostar, je brezvezen. Po tej logiki so v svetovnem miru Transformerji in Fast and the Furious mojstrovine.
ishgilliath
# 17.09.2017 ob 11:54
Lenart-S.
Hvala bogu se pri nas še vedno snema relativno malo filmov ki bi bili v prvi vrsti namenjeni zgolj zgaranemu delavnemu folku, ki po zamorjenem šihtu želi "samo nekaj topoumnega razvedrila". Pri nas je že tako celotni televizijski program namenjen izključno takemu občinstvu in res si nikakor ne želim, da bi do take mere razvrednotili še preostanek filmske kulture, ki je pri nas že tako hudo borna... Ne vem zakaj je treba to tolikokrat ponavljati, ampak primarna vloga umetnosti nikakor ni sproščanje gledalcev, to je vulgarna banalizacija. In če je to vsem kolikor toliko jasno, ko je govora o poeziji in literaturi, je pri filmski umetnosti javno mnenje neskončno bolj nerazumevajoče. Mene samo veseli, da se v tako intelektualno zakrnelem prostoru sploh še najde tistih 100-300 ljudi, ki znajo cenit take presežke (ne samo za slovenske standarde), kot je bila recimo Mama lani. In končno, ni problem v filmih, da so elitistični (no, ni čisto res, AGRFT krogi vsekakor uživajo v svojem slovesu) problem je v občinstvu, da še vedno ne razume filma kot umetnosti. In ko (če) bo enkrat filmska vzgoja postala kaj več od obskurne ideje ( zakaj je cel narod deležen izobraževanja o Joyce-u in Picassu, ne pa tudi o Bunuelu in Tarkovskem?) hkrati pa bodo tudi mediji - z nacionalno televizijo na čelu - prerasli vlogo cirkusa za rajo, bo pa tudi pri projekcijah resnejših filmov več obiska.
raknac navi
# 17.09.2017 ob 08:01
Lenart a si ti gledal prHostar? Si ? No in se vedno take klobasas. Ti ni pomoci.
Lordofcultural
# 17.09.2017 ob 03:03
Čestitke vsem ustvarjalcem!
raknac navi
# 17.09.2017 ob 13:10
Lenart.
Ti osnovne stvari ne razumes. Cemu je namenjena umetnost. To o cemer ti govoris je pa razvedrilo.
nina2000
# 17.09.2017 ob 16:27
Letos je bil festival izjemno dober. Pravzaprav v programu ni bilo res slabega filma. Ivan je odličen in zasluženo je slavil. Družina Roka Bička je drzen projekt, zato je zmagal. Ni pa to film za vsakogar. Kot je rekel sam režiser v pogovoru, takšne zgodbe gledamo vsak teden v Tedniku, le da je Rok zgodbo posnel zelo neposredno, brez olepševanja. Zgodbe v Tedniku pa so reportaže in ne gredo tako daleč kot dokumentarec Družina. Na koncu lahko rečem, da so filmi, ki so prejeli nagrade, nesporno zelo kvalitetni in nagrade so bile pravično razdeljene. Videla sem veliko večino. Kljub temu pa imam občutek, da je žirija »padla« na izključno tragične in žalostne filme. Tam, kjer se je trpelo, tja je romala nagrada. Filma Stekle lisice ali pa Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, ki se ponašata z dobrimi igralskimi kreacijami, a sta bolj lahkotna, tako nista imela možnosti. To se sicer dogaja po festivalih širom po svetu, ne le na FSFju. Če kdo trpi, upodobi kakšno težko bolezen, socialno agonijo potem je žirija navdušena. Kak Billy Wilder bi se danes težko rodil in uspel. Kot rečeno – to je že širša debata, ne le za letošnji festival, ki je bil res izjemen. Čestitke vsem nagrajencem. Upam, da jih čakajo še mednarodni uspehi in priznanja. Ko pridejo filmi v kino, pa jih prav vse toplo priporočam.
Chief.117
# 17.09.2017 ob 12:12
@Lenart-S.
In zato so ti filmi, ki jih naštevaš, občutno uspešnejši v kinematografih (no, eni bolj kot drugi). Nikakor pa to še ne pomeni, da so kakorkoli boljši od nagrajenih filmov in to še zdaleč ne pomeni, da bi morali na festivalih pobirat nagrade. Ker eno je festivalska publika, drugo pa kinematografska in če se ne zavedaš (precej očitnih) razlik med njima, potem razmisli o tem, kako zelo si udeležen v samo spremljanje svetovne kinematografije.

Sicer pa obstajajo izjeme. Idila, grozljivka, na primer, izpred nekaj let - vesna za najboljši igrani film. Pa letos Apoptoza, znanstvena fantastika - vesna za najboljši kratki igrani film. Ampak obema je skupno eno: v slovenski prostor vnašata žanr, nekaj, kar je pri nas precej zanemarjeno. In žirija take stvari prepozna. Bo naslednja grozljivka dobila vesno, če si bo delila isto vsebinsko in tehnično kakovost Idile (vsebinska je hudičevo šibka)? Precej verjetno ne.

GMPS, Pr'Hostar, Nika in letos Košarkar pač niso filmi, ki bi postregli z nečim relativno novim za naš prostor. Mladinskih filmov je v slovenski filmografiji malo morje, komedij pa tudi. Socialni drami, ki je namenjena kritiki družbe, študiji likov in ljudi, obenem pa tudi temu, da gledalca pripravi k razmišljanju, na festivalskem odru taki filmi pač ne morejo konkurirati, ker gre za popolnoma drugo občinstvo. Tako kot je leta '79 zlato palmo dobila Apokalipsa zdaj, ne pa Life of Brian (ta dva naslova izpostavljam samo zato, ker ju, domnevam, poznaš). Če razumeš.

@simba
Novi Thor pride kmalu v kino.
vasjaa
# 17.09.2017 ob 10:59
Nekaj iz radgonske bere amaterskih, ne-AGRFT-jevskih, od države nikoli podprtih filmov iz obdobja 2011-2017. Veliko užitka ob ogledu in lp iz gornje radgone. PA DAJMO NAŠI DANES!!!!

https://www.youtube.com/watch?v=GftCMv7c
Fg0
https://www.youtube.com/watch?v=Vp4uzNso
N2k
https://www.youtube.com/watch?v=rdcnT97S
8zA
https://www.youtube.com/watch?v=xl4lGVMt
9VA
https://www.youtube.com/watch?v=QFxE-8LtPXA
https://www.youtube.com/watch?v=tZ5Xf_wB
L-0
https://www.youtube.com/watch?v=0nPvCb8T
s94
https://www.youtube.com/watch?v=G49Aw2Eh
ZLM
https://www.youtube.com/watch?v=4_vQ_7Sm
v4w
https://www.youtube.com/watch?v=NmgPjTYD
Ndg
cene vols
# 17.09.2017 ob 10:03
Gremo mi po svoje, pr hostar itd pač niso za vse. Men je Bičkov Razredni sovražnik mnogo boljši film, pa si ga ni ogledalo toliko ljudi kot prej omenjena filma.
jolz
# 16.09.2017 ob 22:19
cool
pateruros
# 17.09.2017 ob 09:37
@ Lenart-S.

nimajo vsi tako izbranega okusa, kot ti!
Lenart-S.
# 17.09.2017 ob 11:00
@raknacnavi Ja gledal sem film Pr'Hostar. Veš zakaj je film tako uspešen.

Dan danes ima folk v službah čisto pretežke in naporne dneve zato ko pridejo domou se hočejo odpočiti. Enostavno ''lajf'' v dan današnjem svetu ni enostaven sploh če te iz vseh strani bombardirajo s slabimi novicami se ti zna odpeljati zato se folk noče v kinih ukvarjati s slabimi rečmi in gleda neke filme kjer se lahko odklopijo do srca nasmejijo butastim šalam ne da bi razmišljali ponovno o slabih novicah ter težavah.

Takih ljudi je ogromno a seveda je še vedno tudi kar nekaj ostalih ljudi ki, ne gledajo na filme tako.

@pateruros Popolnoma se stinjam in zavedam. Če bi ljudje imeli samo en okus ne bi nikamor prišli tko ko se pa okusi ''kregajo oz. mešajo'' pa pride do raznih izboljšav na določenih projektih .....

@cenevols SE opravičujem ker nisem omenil Razrednega sovražnika ter še nekaterih drugih filmov, ki so čisto kvalitetno narejeni a se žal enostavno nisem spomnil vseh naslovov v tistem trenutku, ko sem prisal zgornji komentar ali če ne celo skoraj že članek he he he :D
Lenart-S.
# 16.09.2017 ob 23:48
KATASTROFA KATASTROFA!!!!!

Zakaj se "filmarji" pritožujete,da država ne da več kot okoli 4miljone evrov budgeta letno za izdelavo filmov.

Poglejte enostavno sami sebi pljuvate v skledo namesto, da bi naredili nelaj vrednega.

Da ne bom kritičen tako na zadnjih treh festivalih 18.,19. in letos(2017) so bili nasporedu izjemno dobri filmi in dokumentarci kot so: Pod gladino(če se prav spomnim od prejšnjega leta), Košarkar naj bo, Rudar, Koyaa, Codelli, Utrip Ljubezni, ki so več kot vredni ogledov a na žalost se samo oklicana "filmska smetana" ne strinja v celoti s tem.

Letos je nagrado za najboljši film dobil film Družina,ki je prikazan brez kakršne koli cenzure, ko v prvih minutah filma gledalec spremlja pravi porod in zgodbo med dvema najstnikoma, ki jima je poti v življenju prekrižala ppopolnoma prezgodnja nosečnost katere se zavedata tudi glavna akterja.
FILM JE POSNET PO RESNIČNIH DOGODKIH Z RESNIČNIMI OSEBAMI!! Zgodba je kakršna je brez cenzure marsikomu preveč brutalna ko se fant na loncu odpove starševstva nad hčerjo po nekaj letih po rojstvu.

Največja težava tega filma sta zvok in slika ki sta katastrofal o narejena. V filmu se vidi neznanje in nespretnost z obladovanjem kamere se najde številne kadre narejene brez fokusa oz ostrine na objektu katerega se snema. Zvok je na veliko trenutkov porazen ali se ga ne sliši oz je nerazločno narejen.

Kakor se spomnim v lanskem letu sta bila nagrajena za Vesno filma Mama ter z cesno kratki film, ki se žal ne spomnim imena.

Težava filma Mama je, da kadri trajajo tudi po dve tri minute v njem pa se popolnoma nič ne zgodi žal se takšni kadri nadaljujejo preko celotnega filma, ki enostavno ne pritegnejo pozornosti osebe.

Med kratkimi filmi ter dokumentarnimi filmi je kar velika izbira že zaradi AGRFT-ja,ki svoje kratke projetkne filme, ki jih morajo narediti kot za "domačo nalogo" en za drugim pošiljajo na FSF.
Marsi kater izmed teh filmov je resnično vreden ogleda a kaj ko so vsi narejeni po enakem kopitu ko pogledašenega dva veš kaj se bo zgodilo v naslendjih petih kratkih filmib kljub temu da se jih niti ne prične še gledati.

Da ne bom preveč zavil iz rdeče niti za kratki film je bila v letu 2016 tema "priseljenci" trenutno ne najdem prave besede ampak veste o katerih "govorim". Nagrado za naj kratki film je dobil video kjer so se ljudje na svoji dolgi poti iz sirije do eu sprehodili mimo kamere. Kader v filmu je en! Oseba pa gleda kako se osebe priblizujejo kamere in gredo nato mimo nje.

Režiser naj bi bil en bolj priznanih v Sloveniji, ki pa je pojamral kako tezko je bilo snemati one shot video pri 36stopinjah.

Žal nagrad kot so dokumentarci s Kajtom po Islandiji niso dobili kjer lahko le rečem kapa dol posnetki odlični zvok fantastičen,napetost fenomenalna in v film oz dokumentarec resnično padeš. Dokumentarec je bil sneman v temperaturah do -35 stopinj če ne še kakšno več. Žal si po mnjenju te glamurozno fantastične ekipe FSFja, ki podeljuje priznanja za ne zasluži njohovega priznanja katerega si pač zasluzi enostavni one shot video, ki ga je zmožen posneti vsak tudi z mobitelom a žal je pri tem kratkem filmu priseljencev sodeloval znan reziser,ki ima očitno ceč kot ugodnosti pri komisiji FSFja.

Že vidim, da sem se preveč razpisal in upam, da bo kdo tole prebral kaj je bilo zapisano.

"SLOVENSKA FILMSKA SCENA" POZOR!!!!!

Dokler boste snemali filme le za 100 ali 300oseb, ki so kao neka kvazi najboljsi filmski kritiki NE PRIČAKUJTE, da vas bo država podpirala privaših osebnih "projektkih".

FILMI SE SNEMAJO ZA MNOŽICE NE ZA 100 ALI 300 LJUDI!!!!!!

Dokler se nekateri iz flmske scene ne vzamete v roke ne pričakujte podpore!

Čestitke pa še enkrat filmom,ki so delani za množico: Gremo mi po svoje 1,2, Utrip Ljubezni, Pr'Hostar, Nika, Rudar...
simba
# 16.09.2017 ob 22:02
Vidim da je odziv fenomenalen.
A to je ta kvazi umetniška smetana, ki je sama sebi namen,
in sama sebi ploska in se pobira denar za projekte,
ki jih še sami med sabo ne razumejo, če si jih potem ne razložijo na tri urni kavici in zeliščih.

Čestitke pa Majerjevi!
Kazalo